1 Erasmus+ programme K2 2020-1-SI01-KA226-SCH-093554 Poročilo o učnih potrebah Ciljnih skupin Zbral: CESIE V sodelovanju z: Izobraževalni Center Geoss d.o.o, Narodna Galerija, Heureka – the Finnish Science Centre, INNOVADE, Osnovna šola Litija
2 Vsebina 1 UVOD 3 2 UČNI NAČRT 4 3 ANKETNI VPRAŠALNIK 5 4 FOKUSNE SKUPINE 6 5 REZULTATI GLEDE UČNIH POTREB V POSAMEZNI SODELUJOČI DRŽAVI 8 5.1 SLOVENIJA 8 5.2 CIPER 16 5.3 FINSKA 24 5.4 ITALIJA 31 6 ZAKLJUČEK 39 PREMISLEK O SKUPNIH TEMAH 39 PREMISLEK O STEAM METODOLOGIJI 42 ANEKSI 44 ANEKS A – SKUPNE TEME 44 ANEKS B – VPRAŠANJA SPLETNEGA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA 48
3 1 UVOD OTA napredovanje v spletnem poučevanju je projekt, usmerjen v razvoj odprte učne metodologije, ki izhaja iz umetnosti in ustvarjalnosti za poučevanje naravoslovnih in znanstvenih predmetov v osnovni šoli. Prav tako bo razvil nujna orodja, ki bodo omogočila učiteljem izvedbo pouka in jim pomagala pri podpori učencem, starim med 12 in 14 let, pri učenju naravoslovnih in znanstvenih predmetov. OTA projekt želi izboljšati motivacijo učencev za vključevanje v šoli in družbi na splošno ter krepiti njihovo dobro počutje in izboljšati učne rezultate ter olajšati premostitev vrzeli, ki so nastale v trajajoči pandemiji Covida-19. Prvi intelektualni output je bil usmerjen analizi učnih načrtov matematike, kemije in fizike v osnovni šoli in iskanju skupnih tem med državami partnerjev v projektu. S tem se je izbral učni načrt glede na mednarodni primerjalni pristop. S tem namenom je konzorcij analiziral učne načrte naravoslovnih in znanstvenih predmetov v vsaki partnerski državi posebej in izpostavil skupne teme v državah. Za tem je bila pripravljena spletna anketa, s katero smo raziskali, katere izmed izpostavljenih skupnih tem so bile najtežje oziroma so predstavljale največji izziv tako za učitelje kot učence pri poučevanju na daljavo. To poročilo je sinteza kvantitativnih in kvalitativnih podatkov, pridobljenih z anketo in med fokusnimi skupinami v vsaki od partnerskih držav. Namen je pokazati, kakšne potrebe razkrivajo rezultati glede posredovanja, ki lahko pomaga izboljšati veščine in kompetence ciljnih skupin ter s tem voditi k bolj učinkovitemu in tekočemu učenju izobraževalnih vsebin in tem prek gradiva, ki ga je moč uporabiti pri pouku na daljavo. Potek dela v preteklih mesecih je vseboval tri pomembne korake: - Na samem začetku je vsaka od držav partnerjev preučila svoj nacionalni učni načrt pri predmetih matematika, kemija in fizika. Zahvaljujoč tej raziskavi smo naredili primerjavo učnih načrtov naravoslovnih in znanstvenih predmetov štirih držav in smo lahko definirali skupne teme za vključitev v anketni vprašalnik z namenom razviti uporaben učni material v šolah v vseh štirih državah. - Ko so bile skupne teme identificirane, smo pripravili spletni anketni vprašalnik in ga predali učiteljem naravoslovnih in znanstvenih predmetov. - Sočasno so partnerji vodili fokusne skupine (za Slovenijo OŠ Litija in Narodna galerija posebej), v katere so bili vključeni različni deležniki. Namen je bil še globlje raziskati izzive pri spletnem poučevanju.
4 2 UČNI NAČRT Vsaka partnerska država je pripravila dokument, iz katerega so bile razvidne vse teme učnih načrtov treh predmetov, na katere se osredotoča projekt OTA: matematika, kemija in fizika. Sodelujoče države so bile naprošen, da opišejo učne načrte in poiščejo sledeče specifične podatke: - vsebina, - vsebinske podskupine, - operacijski cilji, - splošne kompetence, - vključenost medpredmetnega povezovanja. Cilj je bil poiskati skupne teme štirih različnih učnih načrtov štirih različnih evropskih držav in to uporabiti za temelj pri pripravi anketnega vprašalnika in sledečih rezultatov projekta. Čeprav se učni načrti pravzaprav precej razlikujejo, je konzorciju uspelo ustvariti seznam skupnih tem in podtem. Te so bili nato umeščene v drugi del anketnega vprašalnika, čigar cilj je bil raziskati, katere teme učitelji prepoznajo kot najtežje za poučevanje na daljavo in katere teme so prepoznali kot najtežje za svoje učence pri učenju na daljavo.
5 3 ANKETNI VPRAŠALNIK Po vzpostavitvi skupnega učnega načrta se je začela priprava anketnega vprašalnika, njegova ureditev pa je sledila. Pripravili smo spletni vprašalnik, da bi z njegovo pomočjo prepoznali potrebe in izzive učiteljev naravoslovnih in znanstvenih predmetov, še posebej tistih, ki se nanašajo na pouk na daljavo oz. spletno poučevanje. Vprašalnik predstavlja pomemben mejnik za raziskavo učnih potreb ciljnih skupin, saj omogoča konzorciju privilegiran pogled na težave, s katerimi so se srečevali učitelji in učenci pri pouku na daljavo. Omogoča pa tudi dvoje: kvantitativen in kvalitativen vpogled. Zelo pomembno je bilo upoštevati perspektivo tistih, ki se vsakodnevno soočajo s težavami v institucijah formalnega izobraževanja, še posebej v ranljivih trenutkih, kakršen je bil in je še pouk na daljavo. Da bi pridobili širok pogled na to, kaj so močne plati in šibkosti pouka na daljavo, kot tudi kakšna so tveganja in priložnosti, ki iz njega izhajajo, je bil vprašalnik razdeljen na tri dele za raziskavo treh različnih vidikov. V prvem delu vprašalnika so bila vprašanja namenjena raziskavi izzivov, s katerimi so se srečevali učitelji naravoslovnih in znanstvenih predmetov, ko so bili soočeni s poukom na daljavo. Kakšni so bili njihovi občutki ob tem, izkušnje in metode, uporabljene med poukom na daljavo. Ta del je bil namenjen raziskovanju, kako je pouk na daljavo spremenil perspektivo učiteljev v odnosu do učencev in do svojega poklica, hkrati pa tudi, da oceni, v kakšni meri so se morali prilagoditi, ko so bili soočeni s tako radikalno didaktično spremembo. Drugi del vprašalnika je mnogo bolj detajlen. Vprašanja se nanašajo izključno na skupne teme, izbrane v primerjalni raziskavi štirih nacionalnih učnih načrtov. Osrednji cilj tega dela je bil raziskati: - Katere teme so bile najtežje učiteljem za poučevanje (razlago) na daljavo. - Katere teme so bile najtežje učencem pri učenju na daljavo. V tem delu je vprašalnik želel raziskati tako učiteljeve kot učenčeve težave: razumeti, katere teme so bile najtežje za poučevanje in učenje na daljavo. Zadnji del vprašalnika je bil posvečen izkušnjam in mnenjem učiteljev gledemedpredmetnega pristopa pri poučevanju, imenovanega STEAM. V tem primeru je bil vprašalnik uporaben za razumevanje odnosa učiteljev naravoslovnih predmetov do vključevanja umetnosti v sklopu njihovega poučevanja.
6 4 FOKUSNE SKUPINE Fokusne skupine so bile organizirane v vseh državah partnerjev in so bile izjemnega pomena, saj so predstavljale bolj kvalitativen doprinos, in sicer prek skupinskih intervjujev. Člani fokusnih skupin so bili spodbujeni, da delijo lastne izkušnje, izzive in podajo nasvete glede gradiva za pouk na daljavo. Prav tako so bili vabljeni, da delijo katero koli drugo relevantno informacijo, ki bi bila lahko v pomoč pri izboljšanju oz. nadgradnji njihove učne izkušnje pri naravoslovnih in znanstvenih predmetih. Člani fokusnih skupin so bili učitelji naravoslovnih in znanstvenih predmetov, pedagogi v umetnostnih/znanstvenih muzejih, učitelji umetnosti/umetnostne zgodovine, učitelji informatike ter bodoči učitelji. Med fokusno skupino so bili člani vodeni s strani moderatorjev. Dobili so priložnost razglabljati o umetnosti kot orodju pri lastnem poučevanju; raziskovati potencial pri kombinaciji umetnosti in naravoslovnih in znanstvenih predmetov; razpravljati o digitalnih orodjih, ki jih že poznajo in izmenjati mnenja o pomembnih zadevah, nanašajočih se na poučevanje svojih predmetov. Partnerji, ki so vodili fokusne skupine, so sledili smernicam. Te so razdelile skupinski intervju v tri dele: Prvi del: Učiteljev odnos do spletnega učnega gradiva: 1. Kaj je najhitrejši način za zbuditi učenčevo zanimanje? (individualni, skupinski pristop) 2. Kako se spopadete z težavami pri prenosu podatkov/tehničnimi težavami (zamrznjena slika na zaslonu, neodzivna tipkovnica …)? 3. Ali v svoje poučevanje na daljavo vnašate gibanje oziroma ali bi si to želeli? 4. Kaj bi vam osebno pomagalo za pomoč in izboljšanje poučevanja na daljavo? 5. Kaj so prednosti pouka na daljavo v primerjavi s poukom v učilnici? Učenčev odnos do spletnega učnega gradiva: 6. Kako opazite, če nekdo ne sledi uri? 7. Kako bi lahko to ublažili? 8. Ali obstaja razlika v percepciji pouka na daljavo ali medpredmetnega pouka med fanti
7 oziroma dekleti? Drugi del: Poučevanje znanosti skozi umetnost: 9. Ali ste že kdaj uporabili umetnost kot učno gradivo pri poučevanju naravoslovnih predmetov? Kakšne so vaše izkušnje? 10. Koliko izobraževalnega konteksta bi vam morali priskrbeti, da bi uspešno vključili naša gradiva v pouk? 11. Skupini predstavimo 10 umetnostnih del: katero bi izbrali za navezavo na vašo učno snov. (Različni slogi, motivi, barvna shema, oblike, posvetni/profani motivi itd.) Primeri dobrih praks: 12. Ali imate še kakšno predlog, komentar, idejo, ki bi jih želeli podeliti?
8 5 REZULTATI GLEDE UČNIH POTREB V POSAMEZNI SODELUJOČI DRŽAVI 5.1 SLOVENIJA Med 50 slovenskimi učitelji, ki so se odzvali na vprašalnik, je bila večina učiteljev matematike (82 %). 30 % je bilo učiteljev fizike, 12 % učiteljev informatike/računalniških predmetov in 5 % učiteljev kemije. V povprečju večina sodelujočih (72 %) poučuje vsaj 10 let, kar je pomemben podatek, saj poučujejo mnogo let. To bi jim lahko pomagalo pri boljšem razumevanju in prepoznavanju težav učencev v primerjavi z učitelji, ki poučujejo kratek čas. Inovacija OTA projekta izhaja iz digitalizacije didaktične metodologije, zato je bilo pomembno, da smo preverili nivo digitalnih kompetenc sodelujočih učiteljev in kako je jim je obdobje pouka na daljavo omogočilo, da so te kompetence izboljšali. Glede na rezultate anketnega vprašalnika se zdi, da je večina slovenskih učiteljev prepoznala visok dvig nivoja digitalnih kompetenc. Te podatke je potrdila tudi fokusna skupina, ki jo je vodila Narodna galerija. Nekateri učitelji so opazili »da je pouk na daljavo predstavljal večjo spremembo za učitelje kot za učence – še posebej starejši učitelji v osnovnih šolah so semorali hitro priučiti novih digitalnih veščin.« Učitelje tako v vprašalniku kot v fokusnih skupinah smo vprašali tudi o učenčevi pozornosti med pandemijo. Mnogo (42 %) je ocenilo njihovo pozornost za primerljivo s pozornostjo v učilnici, nekateri (38 %) pa so pozornost pri pouku na daljavo ocenili kot nižjo v primerjavi s poukom v učilnici. V navezavi na to, je pomembno poudariti tudi, da so imeli slovenski učitelji nekaj težav pri kombiniranem pouku, torej ko je bilo nekaj učencev v učilnici, nekaj pa doma v samoizolaciji. Učitelji, ki so bili člani fokusnih skupin, so ugotovili, da so ne namenoma pogosto več pozornosti namenjali učencem v učilnici kot tistim, ki so sodelovali na daljavo in s tem tvegali, da »kaznujejo« tiste, ki niso v učilnici. Kljub težavam pa so se učitelji trudili vzdrževati nenehno interakcijo s svojimi učenci in jo v vprašalniku ocenili z dobro (50 %) in povprečno (36 %). Vsi so uporabili digitalna orodja za izboljšanje interakcije, večina je uporabila spletne platforme za sestanke in spletne učilnice.
9 Iz vprašalnika je razvidno, da jih je mnogo uporabilo tudi digitalna orodja za ustvarjanje prostora za dialog z učenci. Mnogi učitelji so spremenili način, kako predati učencem snov, pri čemer je bilo bistveno ohranjati nenehen kontakt in vključenost učiteljev. Učitelj – član fokusne skupine je rekel: »Neposreden kontakt med učiteljem in učenci je bil ključen.« Za najboljši način pri ohranjanju motivacije in sodelovanja so se izkazale ure »v živo« (uporaba kamere, platform Teams in Zoom idr.). bolje kot če se je učencem le poslalo gradivo. Uporaba digitalnih gradiv torej učiteljem koristi, da se spopadejo s poukom na daljavo v novem in alternativnem jeziku, ne več v tradicionalnem. Pomemben del OTA raziskave je bilo tudi ugotavljanje stresa med pandemijo in razumevanje, kaj je bilo učiteljem pri tem najbolj stresno. Za učitelje, ki so sodelovali pri anketnem vprašalniku, je bilo obdobje za polovico sodelujočih precej stresno (med njimi jih je 22 % ocenilo kot zelo stresno). Največ stresa so jim predstavljale težave, povezane s povezavo v živo, in razpolaganje s časom. Drugi bi želeli več digitalnih možnosti in boljše digitalne veščine. UČNI NAČRT Glede težavnosti predmetov in vsebin smo opazili, da so si težave učiteljev in učencev skoraj vedno zelo podobne. MATEMATIKA CILJNA SKUPINA: UČITELJI Pri matematiki so bile najtežje vsebine za poučevanje sledeče: ● Transformacije ● Geometrijski pojmi ● Funkcije ● Odstotni (procentni) račun Transformacije so bile najtežja tema za poučevanje na daljavo; najtežje specifične teme so bile:
10 - pojem simetrale daljice in simetrale kota in reševanje konstrukcijskih nalog, - transformacije in njihove lastnosti (zrcaljenje, premik, vrtež), - zrcaljenje točke, premice, daljice, kota, lika čez izbrano premico oziroma čez točko. Najtežje specifične teme za poučevanje na daljavo pri geometrijskih pojmih so bile: - trikotniki, drugi večkotniki, krog ter pravokotnik in kvadrat. Pri funkcijah slovenski učitelji menijo, da so najtežje sledeče specifične teme: - opredelitev linearne funkcije y = kx + n (graf, pomen koeficientov k in n, lega točke glede na premico) in izris, - sestavljanje preglednic in izris ustreznega grafa spremenljivk. Pri Odstotnem (procentnem) računu (ter premem in obratnem sorazmerju) je bilo najtežje: - grafični prikaz p % - računanje s p % - naloge iz vsakdanjega življenja. CILJNA SKUPINA: UČENCI Za učence so bile najtežje teme za učenje iste, kot tiste pri učiteljih za poučevanje: ● Transformacije ● Geometrijski pojmi ● Funkcije ● Odstotni (procentni) račun Tudi pri učenju so se za najtežje izkazale transformacije, še posebej: - transformacije in njihove lastnosti (zrcaljenje, premik, vrtež), - zrcaljenje točke, premice, daljice, kota, lika čez izbrano premico oziroma čez točko, - pojem simetrale daljice in simetrale kota in reševanje konstrukcijskih nalog. Najtežje specifične teme pri geometrijskih pojmih so bile za učenje iste kot za poučevanje: - trikotniki in drugi večkotniki, - krog ter pravokotnik in kvadrat. - Pri funkcijah slovenski učitelji menijo, da so najtežje sledeče specifične teme:
11 - opredelitev linearne funkcije y = kx + n (graf, pomen koeficientov k in n, lega točke glede na premico) in izris, - sestavljanje preglednic in izris ustreznega grafa spremenljivk. Pri odstotnem (procentnem) računu (ter premem in obratnem sorazmerju) so imeli učenci težave z istimi temami: - grafični prikaz p % - računanje s p % - naloge iz vsakdanjega življenja.
12 KEMIJA CILJNA SKUPINA: UČITELJI Pri kemiji so bile za poučevanje najtežje sledeče teme:: ● Elementi v periodnem sistemu ● Atomi ● Splošna kemija ● Raztopine ● Zmesi in čiste snovi Pri elementih v periodnem sistemu so imeli vsi težave le s specifično temo kemijski elementi so razvrščeni v periodnem sistemu in označeni s simboli. Pri atomih so se pojavile težavi z razlago vezi elektronov (ionske, kovalentne vezi). Pri poučevanju splošne kemije so bile molekule težavne za več učiteljev, pri raztopinah je bilo najtežje razložiti pojma topnost snovi in nasičenost raztopine. Metode ločevanja čistih snovi iz zmesi (filtriranje, kristalizacija, ločevanje z lijem ločnikom, sublimacija, destilacija, kromatografija) pri temi zmesi in čiste snovi je bila najtežja specifična tema za učitelje pri poučevanju. CILJNA SKUPINA: UČENCI Za učitelje pa so bile za učenje najtežje spodnje teme ● Atomi ● Splošna kemija ● Zmesi in čiste snovi
13 Atomi so bili po mnenju učiteljev najtežji za učenje, še posebej vezi elektronov (ionske, kovalentne vezi). Zmesi in čiste snovi so predstavljale težave pri specifičnih temah:: - metode ločevanja čistih snovi iz zmesi (filtriranje, kristalizacija, ločevanje z lijem ločnikom, sublimacija, destilacija, kromatografija), - razlikovanje med čistimi snovmi in zmesmi - kemijski elementi, sestavljeni iz ene vrste atomov. Na istem nivoju je splošna kemija, kjer je bila učencem najtežja tema molekule. FIZIKA CILJNA SKUPINA: UČITELJI Pri fiziki so bile najtežje splošne teme sledeče: ● Gostota, tlak, vzgon ● Sile ● Pospešeno gibanje in drugi Newtonov zakon Najtežja tema je bila za slovenske učitelje fizike pri poučevanju tema gostota, tlak, vzgon, pri čemer: - vzgon, - gostota in specifična teža. Tudi sile so bile zahtevne, predvsem pri: - opis sil, - risanje sil, - ravnovesje in merjenje sil. Pri pospešenem gibanju in drugem Newtonovem zakonu pa so za najtežje prepoznali:: - pot pri enakomerno pospešenem gibanju, - zveza med maso, silo in pospeškom, - prosto padanje.
14 CILJNA SKUPINA: UČENCI Glede na odgovore slovenskih učiteljev fizike so bile najbolj težavne za učenje na daljavo iste teme kot pri poučevanju: ● Gostota, tlak, vzgon ● Sile ● Pospešeno gibanje in drugi Newtonov zakon Pri gostoti, tlaku in vzgonu menijo, da so bile najbolj težavne za učenje: - vzgon, - tlak zaradi teže mirujoče tekočine, - gostota in specifična teža, - tlak v tekočinah. V povezavi s silami zaznavajo za najtežje opis sil, risanje sil in ravnovesje sil, pri pospešenem gibanju in drugem Newtonovem zakonu pa je bilo problematično: - zveza med maso, silo in pospeškom, - pot pri enakomerno pospešenem gibanju.
15 PRISTOP STEAM Večina slovenskih učiteljev, ki je sodelovala pri anketnem vprašalniku, ni še nikoli uporabila pristopa STEAM pri poučevanju svojih predmetov (62 %). Nekateri so ga občasno uporabili, nekateri večkrat, nihče pa ni odgovoril, da ga uporablja redno. Čeprav pristopa STEAM niso uporabili, pa glede na vprašalnik menijo, da je takšna metodologija lahko v pomoč pri razlagi težjih konceptov in pripomore k temu, da so ure bolj zanimive za učence. Kljub izkazanemu velikemu interesu za medpredmetno povezovanje, je zanimivo opažanje, da kar 40 % učiteljev ne bi bilo pripravljeno aktivno sodelovati s svojimi sodelavci, ki poučujejo umetnost. Za ostalih 60 % bi bilo takšno sodelovanje uresničljivo in uporabno. Drugačno in zanimivo perspektivo na pristop STEAM pa so pokazali učitelji v fokusnih skupinah. Tu so OTA raziskavi razkrili mnogo že uporabljenih praks. Na primer: Učiteljica biologije razlaga učencem o rastlinah tako, da rože naveže z motivi v umetnosti in uporabi Van Goghove Sončnice ali islamske primere cvetličnih dizajnov za inspiracijo ter še nadaljnjo povezavo z geometrijo. Eden od učiteljev je poudaril pomembnost povezav tudi z besedami: »Naravoslovni učitelji moramo naučiti učence tudi, da so natančni, pri čimer je povezava z umetnostjo zelo pomembna.« Glede možnosti, da bi pristop STEAM realizirali, je večina učiteljev odgovorila z »ne vem« (70 %), glede na fokusne skupine pa lahko zabeležimo, da so pokazali velik interes za orodje, ki bi jim omogočilo celostno obravnavo učne snovi. Obojemu lahko pripišemo razlog pomanjkanja časa za organizacijo, saj so to izpostavili tako učitelji pri vprašalniku kot člani fokusnih skupin. Za slovenske, kot tudi učitelje ostalih držav, je vsaka pot proti inovacijam v šolah odvisna od učiteljev osebne motivacije: »Medpredmetne učne ure so za učitelje veliko breme, ki so že tako obremenjeni. Ena dobra učna ura zahteva do 5 ur priprav. Že tako je težko doseči osnovne učne cilje brez dodatnega dela.« Zato je ključno, da učiteljem ponudimo orodja in materiale, ki jim bodo omogočila, da uporabijo »umetnost za več kot le ilustrativen primer«. Tisti, ki menijo, da bi bilo mogoče uporabiti STEAM, predlagajo pristop k temu podoben metodi iz oči v oči, konstruiranje modelov, dajanje učencem navodila za eksperimente, poudarjanje povezave med umetnostjo in transformacijami, načrtovanje medpredmetnega programa za vse sodelujoče učitelje.
16 5.2 CIPER Na Cipru je spletni anketni vprašalnik rešilo 65 učiteljev, od tega je bila večina učiteljev fizike (51 učiteljev fizike, 6 matematike in 8 kemije). Kot v primeru Slovenije ima polovica učiteljev 11–20 let izkušenj s poučevanjem, 21,5 % pa jih poučuje že prek 20 let. Nedvomno imajo jasno razumevanje lastnih potreb in izzivov ter potreb in izzivov svojih učencev. Za vse ciprske učitelje so omejitve pouka omogočile izboljšanje digitalnih kompetenc, čeprav jih je kar 70 % ocenilo svoje digitalne veščine kot zelo dobre že pred pandemijo. V večini primerov (70 % odgovorov) so jim te veščine omogočile bolj dinamično interakcijo z učenci. V povezavi s tem je pomembno poudariti, da je dobrih 29 % poročalo o dobri interakciji z učenci med poukom na daljavo, medtem ko le 18,5 % meni, da je bila interakcija precej slaba. Za izboljšanje interakcije s svojimi učenci je večina uporabila digitalno orodje, na primer: Microsoft Teams, Zoom, Kahoot, Skype Classroom, Google forms, Facebook, Youtube, Whiteboard, Simulations, Jasmboard, Nearpod, WeBex, OneNote, Quiz, Wacom, Discord, Google meet, Excel, Word. Izzivi, s katerimi so se učitelji srečevali, so vplivali tudi načine, kako so predali učno snov učencem. Kot kažejo rezultati spletnega vprašalnika, je večina ciprskih učiteljev odgovorila, da so učne ure dokaj ali pa povsem spremenili v primerjavi s tistimi v učilnicah. Le 10,8 % poroča, da so si bile ure precej podobne tako po vsebini kot načinu predaje. Kljub temu pa nivo motivacije učencev ostaja v zoni povprečja. Pomembno je izpostaviti, da 38,5 % sodelujočih verjame, da je bila pozornost učencev niža ali precej nižja od tiste v učilnici. Na splošno pa deluje, da se mnenja učiteljev, ki so sodelovali v spletnem anketnem vprašalniku, in članov fokusnih skupin razdvajajo v pogledu na to časovno obdobje. Nekaj je pričanj o pozitivnih plateh pouka na daljavo. Učiteljica umetnosti, ki je spregovorila v fokusni skupini, pravi: »Pouk na daljavo je dal učencem priložnost, da uporabijo orodja, ki jih sicer obvladajo, s čimer so lahko pokazali digitalno znanje in ustvarjalnost. Tako učenci kot učitelji so se bili primorani prilagoditi tej novi realnosti in raziskovati nove tehnološke trende.« Drugi učitelj je rekel: »Pouk na daljavo je dal meni in mojim učencem več priložnosti za avtonomijo in svobodo kot učenje iz oči v oči.« Hkrati je nad poukom na daljavo tudi mnogo pritoževanj. Učitelj kemije opaža: »Učenci so bili dezorientirani med poukom na daljavo.« Drugi meni: »Pouk na daljavo je učence prikrajšal pri potrebah po socialni komunikaciji in ta manko socializacije je pripeljal k zmanjšani motivaciji za učenje pred zaslonom.«
17 Za nekatere učitelje fizike in matematike iz fokusnih skupin je pouk na daljavo predstavljal pravo »odkritje« pri razlaganju poskusov, saj jim je omogočil, da pripravijo navodila v naprej in vodijo učence z daljave ter večkrat ponovijo navodila. Nasprotno pa je nekaterim predstavljal neuspeh, saj je bila večina učencev zgolj priključena na splet, ni pa sodelovala pri nalogah in posvečala pozornosti. Nedvomno učitelji niso bili pripravljeni na situacijo v svetu in so se morali soočiti z mnogo izzivi naenkrat. Podatek, da je kar 38,5 % učiteljev odgovorilo, da so bili pod stresom ali močnim stresom, je pomemben in zaskrbljujoč. Spremlja ga tudi še podatek, da je 36,9 % učiteljev odgovorilo, da so se počutili delno pod stresom. Kot potrjeno tudi s strani fokusne skupine je bilo najbolj stresno razpolaganje s časom. Glede na odgovore učiteljev je bilo najbolj stresno soočanje s kratkim časovnim obdobjem spletnih učnih ur zaradi ogromne količine učne snovi, ki so jo morali predelati po nacionalnem učnem načrtu. Potreba, ki se je še pokazala v zvezi z digitalnimi inovacijami: Učitelji bi se morali udeleževati seminarjev in tečajev, da bodo v koraku z novimi tehnologijami, orodji in aplikacijami, ki jih lahko uporabijo pri učnih urah.
18 UČNI NAČRTI MATEMATIKA CILJNA SKUPINA: UČITELJI Pri matematiki so se za najtežje izkazale: ● Geometrijski pojmi ● Računske operacije in njihove lastnosti ● Funkcije Pri geometrijskih pojmih so bile učiteljem najtežje za poučevanje specifične teme: - drugi večkotniki, - krog - Pitagorov izrek. Računske operacije in njihove lastnosti so bile najtežje pri sledečih specifičnih temah: - računanje z ulomki, decimalnimi števili, celimi števili, - naloge iz vsakdanjega življenja - računanje z racionalnimi števili Funkcije so predstavljale težave pri branju grafov.
19 CILJNA SKUPINA: UČENCI Upoštevajoč vidik učencev, ciprski učitelji zaznavajo za najtežje pri učenju na daljavo pri matematiki: ● Geometrijski pojmi ● Funkcije ● Izkušnje s slučajnimi dogodki Opažamo, da je kar 83,3 % učiteljev prepoznalo za najtežje pri učenju na dalajvo geometrijske pojme, še zlasti pri drugih večkotnikih in krogu. Pri funkcijah so prepoznali branje grafov, izrazi: koordinatni sistem, koordinatni osi (abscisa, ordinata), mreža, točka z danima koordinatama v ravnini za velik izziv pri učenju na daljavo. Nekateri so za težko ocenili tudi opredelitev linearne funkcije y = kx + n in risanje. Učitelj prepoznavajo tudi težave pri izkušnjah z naključnimi dogodki, predvsem pri specifičnih temah: zbiranje, urejanje, analiza rezultatov poskusa in ob konkretnih primerih (poskusih) in opazovanje izbranih dogodkov in napoved verjetnosti dogodka.
20 KEMIJA CILJNA SKUPINA: UČITELJI Pri kemiji so za poučevanje na daljavo učitelji prepoznali najtežje: ● Atomi ● Zmesi in čiste snovi ● Splošna kemija ● Raztopine Atomi so pri kemiji izpostavljeni kot najtežja tema za poučevanje na daljavo, zlasti ioni, model atoma in gradniki atoma (protoni, nevtroni, elektroni) in vezi elektronov (ionske, kovalentne vezi). Pri zmeseh in čistih snoveh so bile najtežje: - metode ločevanja čistih snovi iz zmesi (filtriranje, kristalizacija, ločevanje z lijem ločnikom, sublimacija, destilacija, kromatografija), - fizikalne in kemijske spremembe snovi, - razlikovanje med čistimi snovmi in zmesmi. Splošna kemija je pri obeh specifičnih temah – atomih in molekulah, prinesla skoraj enake izzive za poučevanje na daljavo. Pri raztopinah je bila najtežja tema: pojma topnost snovi in nasičenost raztopine, skupaj z: raztopine kot primeri zmesi in razlikovanje med topilom in topljencem in dejavniki, ki vplivajo na hitrost raztapljanja snovi.
21 CILJNA SKUPINA: UČENCI Teme, ki jih učitelji kemije prepoznavajo kot najtežje za učenje na daljavo pri njihovih učencih, so identične tistim pri poučevanju: ● Splošna kemija ● Zmesi in čiste snovi ● Raztopine ● Atomi Splošna kemija je pri obeh specifičnih temah – atomih in molekulah, prinesla skoraj težavnost za učenje na daljavo. Pri zmeseh in čistih snoveh je največ izzivov prinesla tema metode ločevanja čistih snovi iz zmesi (filtriranje, kristalizacija, ločevanje z lijem ločnikom, sublimacija, destilacija, kromatografija), sledi ji razlikovanje med čistimi snovmi in zmesmi. Specifične teme, najtežje za učenje pri raztopinah, so bile: pojma topnost snovi in nasičenost raztopine in raztopine kot primeri zmesi in razlikovanje med topilom in topljencem in dejavniki, ki vplivajo na hitrost raztapljanja snovi. Pri temi atomi pa po težavnosti izstopa specifična tema ioni. FIZIKA CILJNA SKUPINA: UČITELJI Pri fiziki so bili najtežje teme za poučevanje na daljavo: ● Pospešeno gibanje in Newtonov drugi zakon ● Sile ● Gostota, tlak, vzgon
22 Učitelji fizike so za najtežjo temo pri poučevanju na daljavo označili pospešeno gibanje in Newtonov drugi zakon. Še posebej težavne so bile: - opis gibanja in premoenakomerno gibanje in ponovitev, - pot pri enakomerno pospešenem gibanju, - zveza med maso, silo in pospeškom, - prosto padanje. Pri silah se jim zdijo najtežje zakon o vzajemnem učinku, trenje in upor, merjenje sil in vzmetna tehtnica, ravnovesje sil ter težišče. Vsi učitelji so pri gostoti, tlaku, vzgonu prepoznali za najtežje atmosferske pojave in vreme. Za poučevanje na daljavo so se jim zdele tudi teme gostota in specifična teža in tlak v tekočinah. CILJNA SKUPINA: UČENCI Za svoje učence učitelji prepoznavajo najtežje za učenje na daljavo sledeče splošne teme: ● Pospešeno gibanje in Newtonov drugi zakon ● Sile ● Gostota, tlak, vzgon Večina učiteljev fizike se strinja, da so bili največji izzivi pri učenju na daljavo za učence pri pospešenem gibanju in Newtonovem drugem zakonu, zlasti pa: Pot pri enakomerno pospešenem gibanju Opis gibanja in premoenakomerno gibanje in ponovitev Prosto padanje Zveza med maso, silo in pospeškom Drugo mesto si po težavnosti delijo sile ter gostota, tlak vzgon. Pri prvi zakon o vzajemnem učinku, trenje in upor, merjenje sil ter ravnovesje sil. Pri drugi pa za najtežje ocenjujejo: gostota in specifična teža, tlak v tekočinah, atmosferski pojavi in vreme in vzgon.
23 PRISTOP STEAM Pri pristopu STEAM se kaže pri Cipru drugačen delovni okvir. Rezultati analize vprašalnika razkrivajo, da večina učiteljev (56 %) še nikoli ni uporabila medpredmetnega pristopa STEAM pri poučevanju svojih predmetov, nekateri so izrazili, da so ga uporabili redko ali občasno in le 6 učiteljev od 65-ih je že uporabilo metodologijo STEAM. Kljub temu, da večina učiteljev ni seznanjena z metodologijo medpredmetnega poučevanja, verjamejo, da to lahko pomaga pri lažji razlagi kompleksnejših pojmov. Nasprotno pa se zdi, da so člani fokusnih skupin uporabili medpredmetno povezovanje pri poučevanju naravoslovnih in znanstvenih predmetov z različnimi temami, ne izključno z umetnostjo, ampak tudi z zgodovino, geografijo in računalniškimi znanostmi. Kot je komentirala učiteljica umetnosti – z medpredmetnim povezovanjem »učenci dobijo priložnost, da raziščejo in razvijejo lastne projekte in pridobijo sferično in povezujoče znanje, učitelji pa imajo priložnost za plodno sodelovanje«. Rekla je tudi: »Umetnost je lahko uporabna kot izhodiščna točka katere koli učne ure.« Nadaljnje pomembno sporočilo je prišlo s strani intervjuvane učiteljice matematike. Ona je kombinirala svoj predmet z umetnostjo v obeh primerih – pri pouku na daljavo in v učilnici in ugotovila, da je večina učencev pokazala interes, nekaj pa je bilo tudi neodzivnih. Velika večina ciprskih učiteljev, sodelujočih pri vprašalniku, verjame, da kreativni pristop lahko naredi njihove ure zanimivejše za učence, kar ni nujno odraz pri končnih rezultatih, zagotovo pa pri kognitivnem procesu, ki učence spremlja. Glede tega so komentirali: »Z združevanjem znanosti in umetnosti ni cilj vrednotiti projekta, ki ga je ustvaril učenec, ali njegove sposobnosti risanja. Umetnost bo uporabljena za doseg ciljev in ne kot končni produkt.« Ta pozitiven pogled je bil potrjen tudi z izraženo željo po večjem sodelovanju med učitelji, evidentirani pri spletnem vprašalniku in fokusnih skupinah. Kar 70,8 % učiteljev je pri vprašalniku enoglasnih glede volje po sodelovanju z drugimi in večini se zdi tako sodelovanje izjemno koristno tudi pri sodelovanju učiteljev in učencev. Čeprav si večina ne predstavlja, kako bi pristop STEAM realizirali pri pouku na daljavo, se zdijo zelo zainteresirani za projekt OTA.
24 5.3 FINSKA Med 49 finskimi učitelji, ki so se odzvali na vprašalnik, je večina učiteljev matematike (81 %). 67 % jih uči fiziko, 12 % informatiko oziroma računalništvo in 5 kemijo. Na Finskem ima večina sodelujočih prek 10 let izkušenj s poučevanjem in dobrih 22 % jih poučuje več kot 6 let. Tudi v tem primeru so učitelji potrdili, da jim je pouk na daljavo omogočil mnogo novih izkušenj in izboljšanje digitalnih veščin, ki pa so sicer že tako bile ocenjeno kot zelo dobre. Ocene finskih učiteljev, s katerimi so se pogovarjali v fokusni skupini, so razkrile nekatere težave med spletnim poučevanjem, glavna težava, s katero so se soočili, pa je bila polarizacija v razredu, ki se je med pandemijo poglobila. Ugotovili so, da so bili nekateri učenci zelo aktivni in hitri, sposobni nadzorovati svoje spletno delo, nekateri pa niso bili motivirani in so občutno znižali raven pozornosti. Te podatke potrjujejo tudi učitelji, ki so se odzvali na spletni vprašalnik, in menijo, da je stopnja pozornosti njihovih učencev bistveno nižja. Ne glede na to in kljub temu, da so stopnjo interakcije s svojimi učenci ocenili kot nizko, finski učitelji digitalnih orodij niso veliko uporabljali. Tisti, ki so jih uporabljali, so omenili Google Classroom, Teams, Zoom, Jamboard, Meets, WhatsApp. Učitelji, ki so odgovorili na anketni vprašalnik, so navedli, da so bistveno spremenili spletni pouk v primerjavi z neposrednim, tako po vsebini kot po načinu izvajanja pouka; tudi zato so anketirani učitelji zabeležili visoko raven stresa zaradi učenja na daljavo. Glavni vzroki stresa, tako kot v primerih drugih partnerskih držav, so bili upravljanje časa in težave z internetno povezavo. Učitelji v fokusni skupini so povedali, da je bilo zanje zelo stresno med izvajanjem učne ure na daljavo opazovati, kako učenci niso zbrani ali da imajo izklopljene kamere.
25 UČNI NAČRTI MATEMATIKA CILJNA SKUPINA: UČITELJI Pri matematiki so bile za poučevanje na daljavo najtežje naslednje teme: ● Geometrijski pojmi ● Enačbe in neenačbe ● Računske operacije in njihove lastnosti ● Funkcije Finski učitelji matematike menijo, da so bile najtežje specifične teme za poučevanje: geometrijski pojmi: trikotniki, krog, drugi večkotniki. Pri enačbah in neenačbah jim je bilo najtežje poučevati: reševanje enačb in reševanje neenačb in izraženje neznanke iz formule. Pri računskih operacijah in njihovih lastnostih: spretno računanje in računanje z ulomki, decimalnimi števili, celimi števili. Pri funkcijah so bile najtežje za poučevanje na daljavo teme: - sestavljanje preglednic in izris ustreznega grafa spremenljivk, - opredelitev linearne funkcije y = kx + n (graf, pomen koeficientov k in n, lega točke glede na premico) in izris, branje grafov.
26 CILJNA SKUPINA: UČENCI Za učence so bile najtežje teme za učenje na daljavo pri matematiki: ● Geometrijski pojmi ● Enačbe in neenačbe ● Odstotni (procentni) račun Finski učitelji matematike menijo, da so za učenje na daljavo najtežji geometrijski pojmi, še zlasti: - krog, - drugi večkotniki, - trikotnik, - Pitagorov izrek. Glede na mnenje finskih učiteljev so se pri enačbah in neenačbah učenci najtežje spopadali z: - reševanjem enačb (s tabelo, z diagramom in s premislekom), - izraženjem neznanke iz formule, - reševanjem neenačb (realna števila); računsko reševanje enačb in opravljanje preizkusa. Pri odstotnem (procentnem) računu učitelji ocenjujejo naloge iz vsakdanjega življenja, uporabo žepnega računala in računanje s p % za najtežje teme za učence pri učenju na daljavo.
27 KEMIJA CILJNA SKUPINA: UČITELJI Za kemijo so bili najtežji predmeti pri poučevanju na daljavo: ● Splošno, varnostna pravila ● Raztopine ● Splošna kemija ● Elementi v periodnem sistemu ● Zmesi in čiste snovi Po mnenju finskih učiteljev kemije je bila najtežja tema pri poučevanju na daljavo splošno, varnostna pravila. Prav tako so se težko soočili z raztopinami, kar zadeva pojma topnost snovi in nasičenost raztopin in raztopine kot primeri zmesi in razlikovanje med topilom in topljencem. Glede splošne kemije so učitelji opazili največ težav pri podtemi molekule. Pri elementih v periodnem sistemu je bilo največ izzivov z: kemijski elementi so razvrščeni v periodnem sistemu in označeni s simboli. Za zmesi in čiste snovi pa učitelji opažajo največ težav pri metodah ločevanja čistih snovi iz zmesi (filtriranje, kristalizacija, ločevanje z lijem ločnikom, sublimacija, destilacija, kromatografija). CILJNA SKUPINA: UČENCI Za učence so bili najtežji predmeti kemije pri učenju na daljavo: ● Elementi v periodnem sistemu ● Splošno, varnostna pravila ● Splošna kemija ● Raztopine
28 Po mnenju finskih učiteljev je bila najtežja tema pri učenju elementi v periodnem sistemu, zlasti pri kemijski elementi so razvrščeni v periodnem sistemu in označeni s simboli. Menijo tudi, da je splošno, varnostna pravila, tema, ki jo je bilo težko razumeti, in sicer pri: - laboratorijska oprema, - varnost v laboratoriju, - varnost laboratorijske opreme. Molekule so bila najtežja tema, ko gre za splošno kemijo, učitelji, ki so prepoznali raztopine za težko temo, pa opažajo težave pri podtemi pojma topnost snovi in nasičenost raztopin in raztopine kot primeri zmesi in razlikovanje med topilom in topljencem. FIZIKA CILJNA SKUPINA: UČITELJI Pri fiziki so bile najtežje teme za poučevanje na daljavo: ● Gostota, tlak, vzgon ● Sile ● Pospešeno gibanje in ● Newtonov drugi zakon Najtežja tema za finske učitelje pri poučevanju na daljavo je bila gostota, tlak, vzgon: - merjenje mase in prostornine, - merjenje ploščine, - vzgon. Tudi sile so bile težke za poučevanje, zlasti: - merjenje sil, - risanje sil - zakon o vzajemnem učinku. Na Finskem pa so težave zaznali tudi pri pospešenem gibanju in Newtonovem drugem zakonu: - pot pri enakomerno pospešenem gibanju - zveza med maso, silo in pospeškom.
29 CILJNA SKUPINA: UČENCI Po mnenju finskih učiteljev so se za učenje na daljavo izkazale nekatere teme, ki so jih učitelji sami prepoznali: ● Sile ● Pospešeno gibanje in Newtonov drugi zakon ● Gostota, tlak, vzgon Pri silah je bilo največ težav pri razumevanju merjenja sil in risanja sil. Pospešeno gibanje in Newtonov drugi zakon je bil težaven za učence pri: - pot pri enakomerno pospešenem gibanju. - zveza med maso, silo in pospeškom. Gostota, tlak, vzgon za najtežje pri učenju na daljavo izkazuje: - merjenje mase in prostornine, - merjenje ploščine, - vzgon.
30 PRISTOP STEAM Med fokusno skupino so učitelji povedali, da se o pristopu STEAM na Finskem veliko razpravlja, medpredmetno povezovanje kot tako pa je v finskem učnem načrtu izziv. Finski učitelji, intervjuvani tako v vprašalniku kot v fokusni skupini, tako kot v drugih državah opozarjajo na prevelike delovne obremenitve, ki jih je treba opraviti, da bi dokončali program. Ideja alternativnih metodologij je privlačna učiteljem, ki sicer verjamejo, da so lahko pomožna učna gradiva zelo uporabna, a le če dajejo osnovne informacije o predmetih (termodinamika, elektrokemija, organska kemija itd.) in so enostavna za uporabo; kot je komentiral učitelj med fokusno skupino: »Učitelji nimajo časa za orientacijo ali dodatno branje, zato naj bodo gradiva pripravljena za uporabo.« Tudi če učitelji niso izrazili prave ocene o pristopu STEAM, verjamejo, da ga je mogoče implementirati na spletu in iz Finske prihaja veliko prispevkov in predlogov. Za finske učitelje je predpogoj za sprejetje te metodologije sodelovanje med učitelji – delo je treba načrtovati skupaj. To lahko razberemo iz odgovorov učiteljev o morebitnem sodelovanju z učitelji umetnosti: 63 % jih je izrazilo zanimanje za sodelovanje s svojimi kolegi. Zanimivo pa je, da je na vprašanje o uporabnosti takšnega sodelovanja 45 % izrazilo pozitivno oceno, ostali pa so bili v oceni precej razdeljeni. Menijo, da je dobra praksa na primer imeti virtualni zid slavnih: Na koncu neke aktivnosti (klub, tabor) udeleženci pošljejo sliko, kaj so naredili, učitelj/vodnik pa jih nekaj od njih spodbudi k razpravi. To ne deluje pri običajnih učnih urah, saj ni časa za vse razprave, rezultati učencev pa morda niso preveč razburljivi (računska naloga, izračun fizike itd.). Druga rešitev je ponuditi učno gradivo za različno poučevanje: Če nekateri učenci potrebujejo veliko vodenja, se lahko drugi dolgočasijo, če nimajo ničesar več za početi. Ti dodatni materiali (trajanje 5–15 minut) z rešitvami za samo-preverjanje (kot so odgovori na vprašanja za preverjanje pravilnega razumevanja) so lahko zahtevnejši in globlji. Novi načini reševanja problemov (na primer uporaba umetnosti kot izhodišča) so dobrodošli, saj so tisti učenci, ki uporabljajo tovrstno dodatno gradivo, sposobni bolj zahtevnega razmišljanja. Zdi se, da so komentarji in zamisli finskih učiteljev v skladu s tem, kar želi projekt doseči. Pristop, ki ga OTA želi vpeljati v šole, po mnenju finskih učiteljev izpolnjuje nujno potrebo po bolj interaktivnem vodenju pouka in popestritvi gradiva, ne da bi zahtevali še več truda od že tako preobremenjenih učiteljev.
31 5.4 ITALIJA Med 32 italijanskimi učitelji, ki so odgovorili na vprašalnik, jih 25 poučuje matematiko, 3 kemijo in 3 fiziko. Večina anketiranih ima več kot 10 let izkušenj s poučevanjem, tako da lahko domnevamo, da se zavedajo potreb šolskega sistema in predvsem potreb učencev. Večina italijanskih učiteljev, ki so se odzvali na anketo, je ocenila svoje digitalne veščine na začetku pandemije Covida-19 kot solidne in izboljšane v zadnjih letih. Med fokusno skupino so učitelji komentirali, da jih je izziv spletnega poučevanja pripeljal do eksperimentiranja z različnimi orodji, ki bi jim lahko pomagala do bolj igrivega pristopa k pouku. To jim omogoča izboljšanje digitalnih kompetenc in preučevanje drugih načinov poučevanja in interakcije z učenci. To izboljšanje priča o pripravljenosti učiteljev, da se približajo potrebam svojih učencev. Rezultate fokusnih skupin glede stopnje pozornosti učencev potrjuje tudi vrednotenje tistih, ki so se odzvali na vprašalnik. Večina jih ne meni, da je pozornost njihovih učencev drastično zmanjšana, ampak jo ocenjujejo kot povprečno. V podporo tej oceni je pomembno upoštevati tudi rezultat fokusne skupine: Kljub vsem težavam, ki jih je povzročilo učenje na daljavo, so nekateri anketirani učitelji opazili večjo koncentracijo med učenjem na daljavo in drugačno udeležbo. Vsi učitelji se na primer strinjajo, da so se med učenjem na daljavo najbolj sramežljivi učenci, ki so običajno redko komunicirali, lahko izrazili. Kot da bi se zaradi spletne razsežnosti, izven dinamike v učilnici, počutili bolj sproščeno. Pomemben podatek je tudi, kako so učitelji ocenili interakcijo s svojimi učenci. Polovica anketirancev je to interakcijo ocenila kot povprečno, zanimivo pa je, da kar 35,5 % učiteljev meni, da je bila interakcija z učenci med spletnim poučevanjem zelo dobra! Skoraj vsi učitelji so uporabili nekatera digitalna orodja za izboljšanje interakcije z učenci Meet, Classroom, Jam board, GeoGebra, Virtual whiteboard, Quiz online, Quiz Zoom, Google dokumenti, We school, Games, WhatsApp, Argo platforma. Ta orodja so uporabljali tudi pri izvajanju pouka, saj je večina le malo spremenila vsebino in način izvajanja pouka, nekdo pa je poročal, da je vse drastično spremenil. Pri fokusni skupini se je v zvezi s tem vprašanjem izkazalo, da je celostno poučevanje – kjer so bili vsi dokumenti skupni in omogočali simultano interakcijo z učenci – močno pripomoglo k pretočnosti pouka. Po besedah učiteljice je »omogočanje skupnega dela z interaktivnimi aplikacijami in orodji učencem dalo občutek, da niso le prejemniki vsebin, ampak njeni soustvarjalci«. Seveda nam uvid pozitivne strani stvari ne bi smel preprečiti, da bi opazili, kaj pa ne deluje. Skoraj vsi učitelji, ki so odgovorili na vprašalnik, so ocenili poučevanje na daljavo med
32 pandemijo Covida-19 kot stresno. Za intervjuvane učitelje je bilo pri poučevanju na spletu najbolj stresno upravljanje časa, problem pri spletnem poučevanju pa je predstavljalo tudi pomanjkanje opcij digitalnih orodij in povezava v živo. Med fokusno skupino je učitelj dejal: »To obdobje nam je dalo vedeti, da smo v razredu vsi bolj tradicionalisti, medtem ko smo na spletu več eksperimentirali. Problem, s katerim se šole soočajo danes, je pomanjkanje časa, da bi se posvetili izkušnjam, ki jih imajo učenci v zvezi s tem, česar se učijo. Učni načrt, ki ga moramo upoštevati, je preširok in pogosto ne uspemo posvetiti časa razvijanju veščin, temveč le teorijam.«
33 UČNI NAČRTI MATEMATIKA CILJNA SKUPINA: UČITELJI Pri matematiki so bili najtežje teme: ● Transformacije ● Geometrijski pojmi ● Funkcije Po mnenju italijanskih učiteljev so bile transformacije najtežja tema za poučevanje na daljavo. Še posebej težko so se jim zdele transformacije in njihove lastnosti (zrcaljenje, premik, vrtež) . Nadalje so prepoznali za težke tudi geometrijske pojme, zlasti podtemi krog in Pitagorov izrek. Sodeč po italijanskih rezultatih sta pri funkcijah najtežji za poučevanje na daljavo: branje grafov in sestavljanje preglednic in izris ustreznega grafa spremenljivk. CILJNA SKUPINA: UČENCI Za učence so bile najtežje teme pri učenju na daljavo: ● Funkcije ● Odstotni (procentni) račun ● Transformacije ● Geometrijski pojmi ● Izrazi Funkcije so ocenjene kot najtežje pri učenju na daljavo, po mnenju italijanskih učiteljev. Branje grafov in sestavljanje preglednic in izris ustreznega grafa spremenljivk pa najtežji podtemi. Italijanski učitelji matematike menijo, da je tudi odstotni (procentni) račun predstavljal
34 težave učencem, zlasti pri računanju s p %. Transformacije so bile na splošno težka tema za učence, najbolj njihove lastnosti. Geometrijski pojmi so bili težavni pri krogu in drugih večkotnikih. Pri izrazih pa so učitelji za učenje na daljavo prepoznali kot najtežje naloge iz vsakdanjega življenja in računanje z algebrskimi izrazi. KEMIJA CILJNA SKUPINA: UČITELJI Pri kemiji so bile najtežje teme za poučevanje: ● Splošno, varnostna pravila ● Raztopine ● Splošna kemija ● Elementi v periodnem sistemu Po mnenju italijanskih učiteljev je bila od vseh najtežja tema splošno, varnostna pravila. Mnogo težav so opazili tudi pri raztopinah. Pojma topnost snovi in nasičenost raztopine; raztopine kot primeri zmesi in razlikovanje med topilom in topljencem in dejavniki, ki vplivajo na hitrost raztapljanja snovi. Pri splošni kemiji so učitelji zaznali težave pri podtemi atomi, pri elementih v periodnem sistemu pa je največ izzivov predstavljala podtema kemijski elementi so razvrščeni v periodnem sistemu in označeni s simboli.
35 CILJNA SKUPINA: UČENCI Za učence so bile najtežje teme pri kemiji:: ● Zmesi in čiste snovi ● Atomi ● Splošno, varnostna pravila ● Raztopine ● Splošna kemija Zmesi in čiste snovi je najtežja tema pri učenju na daljavo, najbolj pri temi metode ločevanja čistih snovi iz zmesi (filtriranje, kristalizacija, ločevanje z lijem ločnikom, sublimacija, destilacija, kromatografija). Atomi so delali težavi učenem pri zgradbi atomov in modelu atoma. Pri temi splošno, varnostna pravila o imeli učenci težave z razumevanje pomena kemije v vsakodnevnem življenju. Pri raztopinah so bile najtežje teme pri učenju na daljavo dejavniki, ki vplivajo na hitrost raztapljanja snovi in pojma topnost snovi in nasičenost raztopine. Pri splošni kemiji pa učitelji menijo, da je bila podtema molekule težka za učenje na daljavo. FIZIKA CILJNA SKUPINA: UČITELJI Pri fiziki so bile najtežje teme pri poučevanju na daljavo: ● Pospešeno gibanje in Newtonov drugi zakon ● Gostota, tlak, vzgon Najtežja tema za italijanske učitelje fizike so za poučevanje na daljavo je bila pospešeno gibanje in Newtonov drugi zakon, zlasti specifične teme:
36 - opis gibanja in premoenakomerno gibanje in ponovitev, - enakomerno pospešeno gibanje, - pot pri enakomerno pospešenem gibanju. Opazili so tudi težave pri poučevanje gostote, tlaka, vzgona v povezavi z: - gostota in specifična teža, - tlak v tekočinah, - tlak zaradi teže mirujoče tekočine, - atmosferski pojavi in vreme. CILJNA SKUPINA: UČENCI Za učence pa so bile najtežje teme pri fiziki: ● Sile ● Pospešeno gibanje in Newtonov drugi zakon ● Gostota, tlak, vzgon V povezavi s silami so najtežje razumeli opis sil, vzmetno tehtnico in risanje sil. Pospešeno gibanje in Newtonov drugi zakon je bila težavna tema pri podtemah: zveza med maso in težo in enakomerno pospešeno gibanje. Pri gostoti, tlaku in vzgonu pa so največ težav opazili pri podtemah: - gostota in specifična teža, - tlak v tekočinah - tlak zaradi teže mirujoče tekočine - vzgon.
37 PRISTOP STEAM Tako kot v primeru drugih držav tudi italijanski učitelji, ki so izrazili mnenje o pristopu STEAM, razkrivajo, da večina še nikoli ni uporabljala pristopa STEAM, vendar tudi v tem primeru informacije, pridobljene iz fokusne skupine, kažejo močno prisotnost kreativnosti pri učnih urah in odprtosti za sodelovanje z drugimi sodelavci. Pravzaprav so vsi učitelji, s katerimi so se pogovarjali italijanski partnerji, že povezovali svoje predmete z drugimi, nekateri pa so to odkrili med spletnim poučevanjem, ker so se morali prilagoditi radikalno spremenjenemu načinu in poiskati drugačen način, da so se lahko izražali jasno in razumljivo. Zanimivo je omeniti presenečenje učiteljev, ko govorijo o preprostosti, ob kateri njihovi učenci razumejo povezavo med različnimi predmeti. Kljub začetnemu dvomu so (ponovno) premislili o pomenu metode medpredmetnega povezovanja tudi po zaslugi učencev, ki so z lahkoto takoj našli povezavo med različnimi predmeti. Primer, ki ga je treba tudi upoštevati, izhaja iz izkušenj učiteljice naravoslovja, ki je eksperimentirala z medpredmetnim povezovanjem ob učencu z nekaj težav pri komunikaciji. Z vajo o onesnaženju ga je prosila, naj svojo idejo onesnaženja predstavi z risbo in po besedah učiteljice so bili rezultati izjemni. O odprtosti priča visok odstotek učiteljev, ki so se odzvali na vprašalnik. Menijo, da bi z ustvarjalnim pristopom pri pouku lahko vzbudili zanimanje učencev in izpostavili nekatere njihove ustvarjalne sposobnosti, ki se sicer ne bi izrazile. Udeleženec fokusne skupine je z drugimi delil: »Ko učitelj dodeli nalogo za pripravo predstavitve, učenci niso več omejeni na preprosto predstavitev v smislu power point-a. So iznajdljivi in izkusijo več jezikov, kar vnaša v predstavitev izvirnost in lepo, kreativno vizualno podobo«. Kar izpostavljata tako fokusna skupina kot anketa, je pomen sodelovanja med učitelji velik; Anketirani učitelji menijo, da je sodelovanje kolegov edini način za doseganje skupnih in transverzalnih poti. Tudi rezultati vprašalnika dajejo razlog za optimizem. Kar 81,7 % učiteljev naravoslovja, ki so se odzvali na vprašalnik, je izrazilo željo po sodelovanju z učitelji umetnosti, 70 % pa jih je to sodelovanje ocenilo kot zelo koristno. Analiza iz Italije torej kaže željo učiteljev po izkušanju novih in dinamičnih metod. Po njihovem mnenju je bilo učenje na daljavo primer, kako je bilo mogoče z malo kreativnosti obogatiti in inovirati način delovanja učiteljev.
RkJQdWJsaXNoZXIy NzYwNDE=