30 PRISTOP STEAM Med fokusno skupino so učitelji povedali, da se o pristopu STEAM na Finskem veliko razpravlja, medpredmetno povezovanje kot tako pa je v finskem učnem načrtu izziv. Finski učitelji, intervjuvani tako v vprašalniku kot v fokusni skupini, tako kot v drugih državah opozarjajo na prevelike delovne obremenitve, ki jih je treba opraviti, da bi dokončali program. Ideja alternativnih metodologij je privlačna učiteljem, ki sicer verjamejo, da so lahko pomožna učna gradiva zelo uporabna, a le če dajejo osnovne informacije o predmetih (termodinamika, elektrokemija, organska kemija itd.) in so enostavna za uporabo; kot je komentiral učitelj med fokusno skupino: »Učitelji nimajo časa za orientacijo ali dodatno branje, zato naj bodo gradiva pripravljena za uporabo.« Tudi če učitelji niso izrazili prave ocene o pristopu STEAM, verjamejo, da ga je mogoče implementirati na spletu in iz Finske prihaja veliko prispevkov in predlogov. Za finske učitelje je predpogoj za sprejetje te metodologije sodelovanje med učitelji – delo je treba načrtovati skupaj. To lahko razberemo iz odgovorov učiteljev o morebitnem sodelovanju z učitelji umetnosti: 63 % jih je izrazilo zanimanje za sodelovanje s svojimi kolegi. Zanimivo pa je, da je na vprašanje o uporabnosti takšnega sodelovanja 45 % izrazilo pozitivno oceno, ostali pa so bili v oceni precej razdeljeni. Menijo, da je dobra praksa na primer imeti virtualni zid slavnih: Na koncu neke aktivnosti (klub, tabor) udeleženci pošljejo sliko, kaj so naredili, učitelj/vodnik pa jih nekaj od njih spodbudi k razpravi. To ne deluje pri običajnih učnih urah, saj ni časa za vse razprave, rezultati učencev pa morda niso preveč razburljivi (računska naloga, izračun fizike itd.). Druga rešitev je ponuditi učno gradivo za različno poučevanje: Če nekateri učenci potrebujejo veliko vodenja, se lahko drugi dolgočasijo, če nimajo ničesar več za početi. Ti dodatni materiali (trajanje 5–15 minut) z rešitvami za samo-preverjanje (kot so odgovori na vprašanja za preverjanje pravilnega razumevanja) so lahko zahtevnejši in globlji. Novi načini reševanja problemov (na primer uporaba umetnosti kot izhodišča) so dobrodošli, saj so tisti učenci, ki uporabljajo tovrstno dodatno gradivo, sposobni bolj zahtevnega razmišljanja. Zdi se, da so komentarji in zamisli finskih učiteljev v skladu s tem, kar želi projekt doseči. Pristop, ki ga OTA želi vpeljati v šole, po mnenju finskih učiteljev izpolnjuje nujno potrebo po bolj interaktivnem vodenju pouka in popestritvi gradiva, ne da bi zahtevali še več truda od že tako preobremenjenih učiteljev.
RkJQdWJsaXNoZXIy NzYwNDE=