24 5.3 FINSKA Med 49 finskimi učitelji, ki so se odzvali na vprašalnik, je večina učiteljev matematike (81 %). 67 % jih uči fiziko, 12 % informatiko oziroma računalništvo in 5 kemijo. Na Finskem ima večina sodelujočih prek 10 let izkušenj s poučevanjem in dobrih 22 % jih poučuje več kot 6 let. Tudi v tem primeru so učitelji potrdili, da jim je pouk na daljavo omogočil mnogo novih izkušenj in izboljšanje digitalnih veščin, ki pa so sicer že tako bile ocenjeno kot zelo dobre. Ocene finskih učiteljev, s katerimi so se pogovarjali v fokusni skupini, so razkrile nekatere težave med spletnim poučevanjem, glavna težava, s katero so se soočili, pa je bila polarizacija v razredu, ki se je med pandemijo poglobila. Ugotovili so, da so bili nekateri učenci zelo aktivni in hitri, sposobni nadzorovati svoje spletno delo, nekateri pa niso bili motivirani in so občutno znižali raven pozornosti. Te podatke potrjujejo tudi učitelji, ki so se odzvali na spletni vprašalnik, in menijo, da je stopnja pozornosti njihovih učencev bistveno nižja. Ne glede na to in kljub temu, da so stopnjo interakcije s svojimi učenci ocenili kot nizko, finski učitelji digitalnih orodij niso veliko uporabljali. Tisti, ki so jih uporabljali, so omenili Google Classroom, Teams, Zoom, Jamboard, Meets, WhatsApp. Učitelji, ki so odgovorili na anketni vprašalnik, so navedli, da so bistveno spremenili spletni pouk v primerjavi z neposrednim, tako po vsebini kot po načinu izvajanja pouka; tudi zato so anketirani učitelji zabeležili visoko raven stresa zaradi učenja na daljavo. Glavni vzroki stresa, tako kot v primerih drugih partnerskih držav, so bili upravljanje časa in težave z internetno povezavo. Učitelji v fokusni skupini so povedali, da je bilo zanje zelo stresno med izvajanjem učne ure na daljavo opazovati, kako učenci niso zbrani ali da imajo izklopljene kamere.
RkJQdWJsaXNoZXIy NzYwNDE=