31 Kar v šolah tako pogosto najbolj šteje, je pomemben, a nepopoln, kognitivni vir znanja. Fiksno znanje in algoritme je lažje poučevati, se naučiti in testirati kot zapleteno mrežo procesov, ki sestavljajo reševanje problemov. Običajno reševanje problemov postane središče izobraževalnega programa šele po srednji šoli. Pa tudi takrat se študent morda ne bo spopadel z resničnimi težavami študijskega področja vse do disertacije (Martinez, 1998). Eden od predmetov, k je v izobraževalnem sistemu zaslužen za reševanje problemov, je matematika. Učenci bi morali razviti divergentno razmišljanje, učitelji matematike pa bi jih morali naučiti točno tega. Cilj ni le pokazati učencem način za reševanje problemov, ampak jih opogumiti, da razmislijo o možnostih različnih načinov ali različnih načinih kot takih: S tem so aktivirani celotni učenčevi možgani, kjer ne le preprosto sledijo navodilom. Sledenje navodilom, ki pripelje do rezultata ali rešitve že res, da do neke mere vzbudi občutek zadovoljstva med učenci, a to še ne zagotavlja dolgoročnega razumevanja in zmožnosti prenosa te vrste možganske aktivacije na druge življenjske okoliščine. Nasprotno pa ko učenec aktivira celotne možgane z razmišljanjem, kako bi lahko sam prišel do neke rešitve, s tem pridobi močnejšo izkušnjo, razumevanje snovi se poglobi, možnost, da bo pridobljeno veščino lahko prenesel na druge življenjske okoliščine pa naraste. Z ustvarjanjem scenarija problema (ali zadeve) v situacijo, ki je učencu blizu že od samega začetka, je notranja motivacija za aktivacijo povečana, sami od sebe se vključijo v izkušnjo, aktivirajo možgane v miselni proces in se vodijo po poti iskanja rešitve. KREATIVNO REŠEVANJE PROBLEMOV Kreativno reševanje problemov je način razmišljanja in vedenja. KREATIVNO – ideja, ki nosi v sebi element novosti, unikatnosti, vsaj za tistega, ki ustvarja rešitev, in ima tudi vrednost in pomembnost. PROBLEM – vsakršna situacija, ki predstavlja izziv, priložnost ali skrb. REŠEVANJE – snovanje načinov za odgovor, soočenje ali razrešitev problemov. KREATIVNO REŠEVANJE PROBLEMOV (CREATIVE PROBLEM SOLVING or CPS) je proces, metoda, sistem za pristop k problemu na domiseln način, ki ima za posledico učinkovito delovanje (Mitchell & Kowalik, 1999). Eden od najpomembnejših postopkov, ki razloži kreativno reševanje problemov, je t. i. Osborn-Parnes postopek Kreativnega reševanja problemov. Osborn-Parnes Kreativno reševanje problemov je razvrščeno v sledeče faze: 1. Iskanje predmeta – faza definiranja področja problema. 2. Iskanje realnosti – faza pridobivanja podatkov. 3. Iskanje problema – faza natančne opredelitve problema. 4. Iskanje idej – faza posploševanja rešitev v problemu, 5. Iskanje rešitve – faza ocenjevanja vseh možnih rešitev in izbire med njimi; 6. Iskanje sprejetosti – faza pravilne uporabe izbranih idej (Kandemir & Gür, 2009).
RkJQdWJsaXNoZXIy NzYwNDE=