30 predočijo Hanoijev stolp, ki je tudi predstavitvena tehnika, ko želimo prikazati, kako človekovi možgani delujejo. Ko skušamo doseči cilj igre s sledenjem navodilom, si avtomatično ustvarimo podcilje. Slika 2: Sketch - Tower of Hanoi Vir: lasten Na podlagi Newelove in Simonove karakterizacije reševanja problema je glavni termin pri reševanju problema PROBLEMSKI PROSTOR, prostor, kjer reševalec problema izbira rešitve. Problemski prostor ima začetno fazo, ciljno fazo in skup operatorjev, ki se jih lahko dodaja in povzročijo, da se reševalec lahko premika iz ene faze na drugo (Anderson, 1993). Ljudje pri reševanju problemov pogosto uporabljajo hevristiko (Dunbar, 1998). Hevristika je metoda reševanja problemov, ki temelji na preteklih izkušnjah z namenom, da se problem razreši čim hitreje na način, ki je še vedno sprejemljiv, ne pa nujno optimalen. Kljub temu sodobni avtorji menijo, da je hevrističen pristop dovolj dober, še več, v nekaterih okoliščinah je lahko celo bolj natančen od kompleksnejših metod reševanja problemov (Hozjan, 2012). Metode reševanja problemov priskrbijo mehanizme za spreobračanje znanja v vedenje vključno s spoznavnim vedenjem (Anderson, 1993). Izhajajoč iz tega: Če zagotavljamo učne ure, ki zahtevajo aktivacijo reševanja problema, drugače rečeno, če učimo veščine reševanja problema, učimo, kako se obnašati v določenih okoliščinah. Če učencem pokažemo okoliščine, s katerimi se lahko poistovetijo, naredimo korak naprej k doseganju glavnega cilja pri izobraževanju reševanja problemov, in sicer, da bodo učenci sčasoma postali zmožni neodvisnega reševanja problemov, s katerimi se bodo srečevali tekom svojih življenj.
RkJQdWJsaXNoZXIy NzYwNDE=