51 Večina učiteljev iz vseh držav je poročala o visokem izboljšanju svojih digitalnih veščin zaradi nujnega poučevanja na daljavo, medtem ko je večina ciprskih in finskih učiteljev omenila visoko raven znanja IKT že pred začetkom pandemije. Vendar pa lahko na podlagi poročila in zgornjega pregleda literature domnevamo, da se te izboljšane veščine morda nanašajo le na tehnične podrobnosti poučevanja na daljavo: povezovanje z internetom, oodpalvjanje internetnih težav, uporaba platform (kot je Zoom ali Teams), da izvedejo učno uro. Vsi učitelji so dejansko poročali o uporabi nekaterih digitalnih orodij za izboljšanje interakcije (večinoma platform in skupnih dokumentov), razen v primeru finskih učiteljev, ki so poročali o omejeni uporabi orodij. Vendar pa pregled virov in literature kaže omejeno uporabo interaktivnih orodij, primernih za nastavitev učenja na daljavo, kot so video posnetki, kvizi, spletni forumi za razprave, »breakout rooms«, igre, virtualni laboratoriji, simulacije (to še posebej velja za Ciper). Vsi učitelji v poročilu priznavajo, da potrebujejo več usposabljanja na področju digitalnih tehnologij in več možnosti digitalnih orodij. Glede IKT veščin učiteljev v Sloveniji je, po raziskavi Zavoda RS za šolstvo iz leta 2020, večina učiteljev precej prepričana v samostojno uporabo različnih digitalnih orodij, razen ko gre za snemanje in deljenje spletnih vsebin (Zavod Republike Slovenije za Šolstvo, 2020). Glede koncentracije, motivacije in interakcije učencev pri spletnem pouku naravoslovja se večina učiteljev v Sloveniji, na Cipru, v Italiji in na Finskem strinja s tem, kar razkriva pregled virov in literature: srednja do nizka stopnja koncentracije učencev na spletu (nižja kot v razredu) in pomanjkanje interakcije. To je posledica dejstva, da so bile kamere ugasnjene in ni bilo vidnega stika z učiteljem in drugimi sošolci. Presenetljivo je, da je polovica učiteljev v Sloveniji in Italiji spletno interakcijo ocenila kot dobro, medtem ko so ciprski in finski učitelji poročali o pomanjkanju interakcije, ki je pomembno vplivala na učno motivacijo. Na podlagi pregleda literature in virov se pojavlja pereče vprašanje o omejeni uporabi interaktivnih digitalnih orodij, ki je povzročila pomanjkanje interakcije, izgubo zanimanja in zmanjšano motivacijo učencev. Omeniti velja tudi, da večina slovenskih, ciprskih in italijanskih učiteljev nikoli ni uporabljala interdisciplinarnega/STEAM pristopa, in sicer združevanja svojega predmeta z drugimi predmeti, npr. umetnostjo. Italijanski učitelji so omenili, da so ta pristop preizkusili na spletu in učencem je bilo povezovanje enostavno. Vsi učitelji se zavedajo, da lahko ta pristop naredi njihove učne ure bolj zanimive. Interdisciplinarni pristop bolj poznajo le finski učitelji. Pomemben dejavnik za uspeh le-tega pristopa je po mnenju finskih in italijanskih učiteljev dobro sodelovanje med učitelji samimi. Ti podatki se ujemajo s pregledom virov in literature, ki poudarja potrebo po razvijanju veščin in odnosa učiteljev do interdisciplinarnega poučevanja. Izzivi pri pouku na daljavo so prevetrili razmerje med učiteljem in didaktiko, učiteljem in učencem ter učencem in šolo. Sam sistem je bil razkrit kot precej »tradicionalen«, ki
RkJQdWJsaXNoZXIy NzYwNDE=