25 imeti med pandemijo, da so lahko nadaljevali s šolskim procesom, četudi so bile šole kot stavbe nedostopne za kogar koli. Učenje na podlagi virov med izobraževalci in raziskovalci obstaja že dolgo časa. Nastop digitalne dobe pa je povzročil, da je ta pristop dobil še dodatno pozornost. Odkar smo vstopili v digitalno dobo, ali bolje rečeno, odkar se je ta doba razširila, tako da je postala pravzaprav neizogibna, se je spremenila tudi narava virov. Priskrbljeni smo z večjim številom priložnosti. So bolj dostopne in ponujajo mnoge raznolike perspektive. Sedaj imamo dostop do bolj tradicionalnih in zgodovinskih virov (na primer knjig, člankov), pa tudi sodobnih (na primer dnevnih novic) informacijskih virov (Hannafin & Hill, 2007, p. 527). Digitalna doba je redefinirala in preoblikovala izobraževalne vire. Viri so sedaj izpostavljeni modifikacijam in imajo mnogo lažji dostop kot v prejšnjih obdobjih. Še več, celo sami jih lahko ustvarjamo in delimo s širšo ali le izbrano javnostjo. Lahko so in tudi so zbrani od vsepovsod in nagovarjajo posamezne potrebe in cilje (Hannafin & Hill, 2007, p. 526). Po tem, ko je svet pretresla pandemija, so se bile celo najbolj uporne institucije primorane prilagoditi in se opremiti z najsodobnejšimi in uporabnimi sredstvi, da bi ostale v stiku s svojimi interesnimi skupinami. Celo institucije, od katerih bi se to najmanj pričakovalo, kot so gledališča, lutkovna gledališča in nočni klubi, so se potrudili po najboljših močeh, da so nudili nekakšno interakcijo. Šole pri tem niso bile izjema. Celo učitelji, ki si niso mislili, da bodo kadar koli uporabljali digitalne vire v večji meri, so se prilagodili in ostali v stiku s svojimi učenci in njihovimi starši. Razpon interneta je prinesel tudi drugačen način razmišljanja. Njegova pomembnost znotraj izobraževalnega sistema se je še povečala med poukom na daljavo na svetovni ravni. V tem času so bili tudi tisti učitelji in ostali izobraževalci, ki so bili do tega trenutka uporni glede uporabe teh tehnologij pri poučevanju, primorani, da so svoje učne ure oblikovali v spletni različici in pridobili nujne veščine, da so to lahko storili. Tudi večja dostopnost virov ima novo dimenzijo. Ne le dostopni, viri so postali tudi lahki za izdelavo. Proces je s tem krožen. Dani viri se lahko uporabijo za orodje pri izobraževanju, a tudi učenci lahko zlahka ustvarijo svoje vire in jih predstavijo digitalno. Učenje na podlagi virov je usmerjeno v učenčevo aktivno udeležbo v učnih enotah in zagotavlja učno okolje, kjer lahko učenci prosto eksperimentirajo, raziskujejo, se poglabljajo in iščejo določene informacije na zelo odprt način – kar pa je odvisno od količine virov, ki so učencem na voljo. Učitelj ima v takem načinu poučevanja vlogo vodje. Vpeljevanje učenja na podlagi virov se lahko vrši na različne načine. Lahko je opredeljeno kot odprto okolje z neomejenimi viri. Karkoli učenci presodijo, da bi jim najbolj koristilo pri določeni temi, ki jo raziskujejo, ali problemu, ki ga rešujejo. Ali so viri, ki so jih uporabili, primerni, se morajo posvetovati z učiteljem (izobraževalcem) tekom procesa. Pričakuje se, da učenci svoja odkritja ali rezultate predstavijo na koncu svojih raziskovanj in vplivu morebitnih neprimernih sredstev na druge učence se je
RkJQdWJsaXNoZXIy NzYwNDE=