9 tendencami 21. stoletja, že v osnovnem in sekundarnem izobraževalnem procesu. Umetnost je mogočno orodje za pomoč učencem pri večji motivaciji, pri vizualizaciji oblik, ki pogosto lahko pustijo občutek abstraktnosti pri poučevanju naravoslovnih in znanstvenih predmetov, hkrati pa izpostavlja tudi neizpodbitno vez med temi področji in to povsem naravno in spontano. Snovanje aktivnosti v vodenem modelu treh faz ima mnogo prednosti. Nekaj od njih: oblikovati učno uro z neabstraktnim izhodiščem, ki nagovarja učence neposredno, tako da izhaja iz nečesa, s čimer se lahko učenci zlahka poistovetijo, ali pa opozarja na večji družbeni problem oziroma zadevo, je prvi korak pri ohranjanju učenčevega zanimanja na višjem nivoju. Priprava druge faze, ki je namenjena jedru učne ure s praktičnimi aktivnostmi kot prioritetnimi, ima večji potencial, da obdrži njihovo zanimanje in koncentracijo skozi celotno uro kakor učna ura z abstraktnim teoretičnimi predavanjem. V tretji fazi naj spoznajo pomen učne ure in vpliv, ki ga to novo pridobljeno znanje prinaša na njihova zasebna življenja ali nanje kot pomembe dele družbe. Učenci se morajo videti kot pomemben člen, ki gradi prihodnost, in videti možnosti onkraj izključno pasivne vloge. Morajo se zavedati, da je prihajajoča prihodnost v njihovih rokah in da jim bo le aktivno sodelovanje pripeljalo do prihodnosti, ki jo bodo spoštovali in z veseljem v njej živeli. Model treh faz, kakršen je razvit v metodologiji OTA, pušča veliko prostora, kako lahko učitelji vanj vstavijo svoje aktivnosti. Sledenje predlogom naj služi za inspiracijo, kako lahko pristopajo k predmetom, ki jih poučujejo. Z razlago različnih pristopov in metod, ki so osredotočeni na učenca, morajo učitelji raziskati svoje možnosti in razmisliti, kako lahko uporabijo umetnost kot orodje pri poučevanju znanosti. Nadalje in ker je OTA aktualen projekt, poleg neštetega naslavlja tudi vrzeli, ki so jim bili učitelji in učenci izpostavljeni, ko je svet zadela pandemija in so bile šole skoraj sočasno premeščene v okolja domov tako učiteljev kot učencev. Zato sta naslovljena tudi poučevanje in učenje na daljavo, izvajaje aktivnosti v spletnem okolju pa je močno upoštevano. Zaradi digitalne dobe, v kateri živimo, in ob upoštevanju dejstva, da je izobraževanje na daljavo obstajalo že pred pandemijo, lahko sklepamo, da se bo v postpandemični družbi vsaj delno tako poučevanje in učenje nadaljevalo. Imeti močne temelje in biti pripravljen na to vrsto poučevanja in učenja je neizpodbitna investicija, zlasti sedaj, ko smo izkusili svetovno situacijo množičnega izobraževanja na daljavo na vseh nivojih in se dobro zavedamo, kakšne težave to predstavlja učiteljem in učencem.
RkJQdWJsaXNoZXIy NzYwNDE=