8 vprašalnikih in na diskusijah. Potrebe so raziskane tudi s pomočjo preučevanja ustreznih tematik. Dodana vrednost so tudi konkretni primeri, ki jih lahko učitelji prosto uporabljajo pri pouku in jim predstavljajo malo ali celo nič vloženega truda v samo pripravo učne ure, ali pa jim služijo kot inspiracijsko gradivo, kako pristopiti k sorodnim temam. S spremembo pristopa učiteljev in njihovo pripravljenostjo, da rekonstruirajo svoj slog poučevanja s tem, da sledijo predlogom in opazujejo pozitiven vpliv takšnih sprememb pri učencih in poučevanju na splošno, je narejen velik korak naprej pri načinu razmišljanja. Učitelji poročajo o mnogo težavah, s katerimi se srečujejo, npr.: omejen prostor pri vpeljevanju različnih aktivnosti, saj jim to predstavlja občutek, da ne bodo uspeli doseči ostalih ciljev učnega načrta, ali pa vložili preveč svojega časa v samo pripravo oziroma z novimi aktivnostmi rezali vsebine učnih ur, ki so prav tako pomembne. V tem kontekstu OTA pomaga, saj učiteljem prihrani čas priprav, hkrati pa ostaja močno v okvirju že danih učnih načrtov. Z začetkom pandemije covida-19 so že prej obstoječe težave dobile poponoma novo dimenzijo. Ne le, da stari problemi niso izginili, ob njih je bilo potrebno celoten učni proces preoblikovati v obliko poučevanja na daljavo in učitelji so morali prenesti svojo kreativnost na popolnoma nov, za nekatere celo nepoznan, nivo. Kako je bila metodologija OTA razvita? Z metodologijo so bili naslovljeni mnogi izzivi in težave pri poučevanju znanstvenih predmetov. Pomembna lastnost pri poučevanju za metodologijo OTA je, da so vsi predlagani pristopi in metode osredotočeni na učenca. S pristopi, osredotočenimi na učenca, naredimo korak naprej od tam, ko je bil učitelj pripovedovalec teorij proti učitelju, ki je vodja. Ko so učencem predstavljene praktične aktivnosti, s tem dobijo izkušnje iz prve roke že v sami učilnici, postopek, da pridobljeno znanje uspešno prenesejo naprej, v bodočo podobno situacijo, pa je skrajšan. Hkrati je izboljšano njihovo razumevanje snovi, stopnja pomnjenja pa povečana. Če je ura načrtovana tako, da se rezultati pokažejo že v času njenega trajanja, se do neke mere zapolni tudi učiteljeva potreba po odgovoru na vprašanje, ali bodo rezultati učne ure pustili dolgoročen vpliv. Matematika, kemija in fizika so predmeti, ki jih je projekt OTA vzel za izhodišče. Te predmeti so del večjega področja v družbi, ki pa poznamo pod oznako STEM (science/znanost, technology/tehnologija, engineering/inženirstvo, mathematics/matematika). Mnogo raziskovalci v zadnjih letih se nagibajo k nadgradnji tega, sedaj že dobro uveljavljenega pojma, in mu dodajajo črko »A«. A predstavlja art/umetnost. Skupaj sestavijo pojem STEAM. Sklicujoč na podatke, pridobljene s spletnim vprašalnikom, ki smo ga pripravili partnerji v projektu OTA, učitelji s pojmom STEAM niso seznanjeni. Pa vendar se je element umetnosti v STEM dokazal za pomemben dodatek (glej poglavje 2.2 o metodi STEAM). Zato je pomembno poudarjati povezavo med omenjenimi predmeti in umetnostjo – korak v sodobnost v skladu s
RkJQdWJsaXNoZXIy NzYwNDE=