7 V pričujočem dokumentu v nadaljevanju opisujemo pristope in metode, ki so podporni členi OTA učne metodologije in podajamo primere ter dobre prakse kot gradivo za inspiracijo za izpeljavo in razvoj visokokvalitetnih aktivnosti. 2.1 ŠIRŠI KONTEKST Da bi učenci postali aktivni državljani v družbi, se morajo ključnih veščin v povezavi s tem naučiti že v najmlajših letih. Šola je zanje izjemnega pomena od trenutka, ko vstopijo v učilnice in do trenutka, ko svoje izobraževanje zaključijo. Učni proces je proces, ki zapolnjuje večji del njihovih dni in predstavlja tudi prostor za rast, učenje, socializacijo ter zasadi korenine njihovih dejanj v sami šoli in tudi kasneje v življenju. Za dosego cilja, da bi se učenci aktivno vključevali v družbene zadeve, mora šola predstavljati dober primer in pot inspiracije za učence. Aktivna vloga posameznika v družbi je z vsakim letom bolj naslavljana in 21. stoletje poudarja osebno aktivacijo na različnih področjih – zlasti pri izobraževanju, pa naj bo to formalno, neformalno, izobraževanje odraslih ali celo priložnostno učenje. Spremembe v dojemanju izobraževalnega procesa se dogajajo zelo pogosto, še vedno pa obstajajo vrzeli, ki jih je potrebno zakrpati in še vedno obstaja prostor za izboljšave, ki se ga lahko zapolni. V trenutku, ko učenec vstopi v izobraževalni proces, postane del sistema. Od njega se pričakuje, da bo sledil postavljenemu sistemu, pravilom, nalogam in navodilom. Najbolj neposreden kontakt učencem predstavljajo učitelji – osebe, ki so same že odšle po poti izobraževalnega procesa, in se, seveda, še vedno učijo, na tej točki pa tudi poučujejo. Po drugi strani pa so tudi učitelji sami del večjega izobraževalnega procesa, ki ima posebna pravila, katerim je potrebno slediti. Pri tem so najbolj očitni učni načrti. Tako so učitelji izpostavljeni veliko različnim dejavnikom, npr.: primerom, ki so jih bili deležni, ko so sami hodili šolo, zunanjim učnim načrtom, internim učnim načrtom, ki lahko od šole do šole variirajo, na koncu pa še svojim lastnim intuitivnim pristopom, ki se jih poslužujejo med poučevanjem. Nadalje so izpostavljeni pričakovanjem, da se izboljšujejo, se izobražujejo, se razvijajo, nadgrajujejo in modernizirajo. Z novimi pristopi in danimi primeri lahko nadgrajujejo svoje učne ure in dodajajo ali izboljšujejo obstoječe predmete. Spremembe lahko pričakujemo, če nagovarjamo učitelje neposredno in krepimo njihovo željo po izboljšavah. Motivacija za spremembe je lahko dosežena, če se jim prikaže širši pomen novih pristopov in pozitivne posledice teh pristopov, ki jih imajo na učence v dolgoročnem smislu. Projekti, kakršen je OTA, so v tem smislu zelo dobrodošli iz več različnih zornih kotov. Najprej – nagovarjajo neposredne potrebe učiteljev in izzive, s katerimi se srečujejo, ter jim skušajo biti v pomoč pri premagovanju preprek, ki so bile navedene v
RkJQdWJsaXNoZXIy NzYwNDE=