OTA_project_Methodology_SLO

49 • Individualni tempo učenja: Učenci lahko delajo v svojem tempu in delajo ob tistem času dneva, ki jim ustreza. • Pomanjkanje motenj: Med učenjem na daljavo lahko učencem koristi manj motenj vrstnikov ali hrupa v učilnicah in morda lažje nadzorujejo in upravljajo motnje doma. • Globlji socialni stik: Pokazalo se je, da nekaterim učencem koristijo spletne socialne interakcije, ki se pogosto dojemajo kot manj nevarne. • Učenci s posebnimi potrebami so sami motivirani in zaznavajo, da se lahko učijo na spletu (Harvey et al., 2014). Najboljše prakse na Finskem kažejo, da so zelo preprosti vrhunski nasveti, narejeni za spletno poučevanje za učence s posebnimi potrebami, lahko koristni za pomoč vsem učiteljem in staršem pri popolnem dostopu do spletnih učnih gradiv in učnih ur. Najboljši nasveti, kot so kontrolni seznami orodij, zagotavljanje jasnih pravil, zastavljanje osebnih vprašanj o učni izkušnji, omogočanje rednih odmorov, deljenje učnih načrtov s starši itd., lahko zavirajo ovire in olajšajo dejavnike (Smernice za vključevanje, 2022). Izvajanje tovrstnih dejavnosti ali uporaba ustreznih orodij in metod na spletu zahteva specifično pedagoško, vsebinsko in tehnološko znanje in veščine. Zaradi pomanjkanja izkušenj s spletno pedagogiko ter digitalnim izobraževalnim gradivom in digitalnimi orodji, so se učitelji borili, a še vedno ne morejo svoje vsakodnevne prakse poučevanja preusmeriti v spletni ali mešani način, da bi zadovoljili zapletenosti poučevanja na daljavo (Nisiforou et al., 2021; Junsay et al. sod., 2021; Sofianidis et al., 2021 in Katić et al., 2021). Težava pri prilagajanju gradiva in uporabi spletne pedagogike je povzročila pomanjkanje interakcije pri izobraževanju na daljavo. To je bil še en izziv, ki je vplival na dobro počutje učencev in njihove socialno-čustvene potrebe, kot poročajo raziskovalna poročila za primer številnih držav EU, kot so Ciper, Italija in Slovenija (Nisiforou et al., 2021; OECD, 2020 & Katić et al. sod., 2021). Zdi se, da se učenci težko osredotočijo preko spleta, hkrati pa težje komunicirajo ali sodelujejo s svojimi učitelji in sošolci. Zlasti pri naravoslovju, ki je vsebinsko usmerjen predmet, je to pomanjkanje interakcije in sodelovanja med učenci lahko resna ovira, saj demotivira učenje in povečuje dolgčas (Junsay et al., 2021; Sofianidis et al., 2021; Rannastu- Avalos et al., 2020). Študija, ki je preučevala izkušnje dijakov v obdobju izobraževanja na daljavo, ki je sledilo zaprtju šol zaradi pandemije na Cipru, kaže, da je pomanjkanje vizualnega stika učencev s sošolci in učitelji ali nezmožnost sodelovanja pri dejavnostih zunaj učilnice povzročilo občutek osamljenosti, nepovezanosti in dolgčasa. To ni samo primer na

RkJQdWJsaXNoZXIy NzYwNDE=