48 pripravljenosti učencev in učiteljev, omejen dostop do interneta in pomanjkanje spletnih laboratorijskih okolij (Sofianidis et al., 2021 in Katić et al. , 2021). Časovna omejitev je še bolj zahtevna pri spletnem ali kombiniranem izobraževanju. Še posebej močno je pandemija prizadela znanost, saj so se šole, ko so se zaradi pandemije zaprle, osredotočile le na osnove (Viadero D., et al., 2021). Na spletu je bilo naravoslovnim predmetom dodeljeno le omejeno količino časa (kot razloženo v poglavju 3.3 – učitelji kemije na Cipru so na primer poročali, da na daljavo poučujejo samo eno uro tedensko) in učiteljem naravoslovja je bilo precej težko učinkovito izvajati učne ure v razpoložljivem času, ki mora pokriti preobremenjen učni načrt in hkrati združiti teorijo s prakso. Za pripravo spletne ali kombinirane učne ure je bilo potrebno veliko več časa, truda in načrtovanja, kar je za učitelje bolj utrujajoče kot pouk (Nisiforou et al., 2021 & & Katić et al., 2021). Spletno izobraževanje je še dodatno otežilo pouk, ki bi moral biti osredotočen na učence. Učitelji skoraj ne morejo izvajati več dejavnosti, kot je uporaba znanja v praktičnih nalogah, organiziranje medsebojnega pregleda ali uporaba sodelovalnega učenja. Zaradi učenja na daljavo je praktično znanstveno raziskovanje še težje opraviti (Viadero et al., 2021). V primeru Cipra so učitelji le redko poskušali vključiti nove prakse in orodja, primerna za nastavitve učenja na daljavo, kot so videoposnetki, kvizi, spletni forumi za razprave, »breakout rooms«, igre, virtualni laboratoriji, simulacije (Sofianidis et al., 2021). Raziskave v Sloveniji s strani Zavoda RS za šolstvo (2020) kažejo, da so učitelji sicer uporabljali različne metode, močno pa izstopata dve: platforme za konference v živo in pisna navodila (Zavod Republike Slovenije za Šolstvo, 2020). V Italiji pred pandemijo Covid-19 italijanske šole še niso uvedle digitalne tehnologije na široko in zavestno kot orodje za izboljšanje učnih in državljanskih veščin svojih učencev. Italijanski učitelji dejansko uporabljajo različna digitalna orodja in materiale, pogosto brez potrebnih znanj (Paolo Maria Ferri, 2020). To občutljivo zgodovinsko obdobje omogoča italijanskim učiteljem, da pristopijo k raznolikim metodologijam in cenijo podporo, ki jo uporaba digitalne tehnologije lahko daje poučevanju. Učenje na daljavo ima tudi jasne prednosti: • Lažje izvajanje multimodalnih pristopov: kombinacija zvoka, videa, besedila in drugih sredstev za prenos pomena lahko učencem zagotovi večji dostop do učnih načrtov in možnosti učenja ter dodatne načine za izkazovanje svojega razumevanja (Hashey & Stahl, 2014). • Lažje izvajanje diferenciacije (na ravni posameznika ali podskupine): Učitelji lahko prilagodijo osredotočenost pouka tako, da najbolje ustreza posameznim učnim potrebam učencev (Hashey & Stahl, 2014).
RkJQdWJsaXNoZXIy NzYwNDE=