47 Učitelji tudi niso zelo seznanjeni z združevanjem naravoslovja z drugimi predmeti, kar bi učencem lahko pomagalo uporabiti njihovo predznanje in bolje razumeti pojave. Učitelji morajo razviti tako spretnosti kot odnos do interdisciplinarnega poučevanja (Al Salami et al., 2017). Začeti morajo uporabljati orodja in tehnologijo IKT ali možnosti izven učilnice, da bo znanje bolj zanimivo in oprijemljivo. Učitelji naravoslovja pogosto ignorirajo dejstvo, da lahko izkušnje izven šole, kot so obiski znanstvenih muzejev, praktičnih centrov, galerij, botaničnih vrtov ali delo v naravi, vplivajo na odnos učencev, njihovo motivacijo za učenje in učinkovitost (Kubilay et al., 2012). Izjema pri tem je na primer Finska, kjer uradni šolski kurikulum učiteljem daje svobodo pri uporabi priložnostnega učenja (Salmi et al., 2020). Zdi se, da je ta nezmožnost ali nepripravljenost pri uporabi inovativnih pristopov poučevanja, orodij IKT ali neformalnega okolja razlog, zakaj ohranjanje zanimanja učencev za znanost predstavlja izziv tudi v običajnih časih, pred pandemsko krizo (Rannastu-Avalos et al., 2020). Tradicionalni pristopi poučevanja niso učinkoviti ne pri poučevanju fizike, kemije ne matematike. Ti predmeti potrebujejo pristope, osredotočene na učence, praktične dejavnosti, raziskovanje in eksperimentiranje ter delo v majhnih skupinah. Učitelji se običajno soočajo s težavami in prekinitvami pri upravljanju razreda (Seals et al., 2017). Učitelji ne morejo spodbuditi navdušenja in motivacije učencev za sodelovanje pri pouku (Seals et al., 2017) in težko spodbujajo in razvijajo veščine 21. stoletja, ki so potrebne za vzgojo aktivnih in kritičnih državljanov prihodnosti. Težje razvijajo veščine, kot so komunikacija, timsko delo, ustvarjalnost, razmišljanje in reševanje problemov. Trenutne smernice (vsaj na Cipru) omogočajo malo ali nič fleksibilnosti pri izvajanju inovativnih pristopov (kot je učenje z raziskovanjem), saj je glavni cilj slediti učnemu načrtu in uspeh končne ocene, namesto da bi razvijali celostne osebnosti. 3.2 IZZIVI V SPLETNEM ALI MEŠANEM OKOLJU Projekt OTA želi preseči učilnico in raziskati glavne izzive poučevanja naravoslovnih predmetov v specifičnem družbenem kontekstu: poteku poučevanja in učenja na daljavo, ki je bil prilagojen zaradi izbruha pandemije Covid-19 v vseh evropskih šolskih sistemih. Kar je bilo prej opravljeno iz oči v oči, je bilo preneseno na splet ali celo v mešan načinu. Zdi se, da je ta nov način poučevanja in učenja poudaril in celo okrepil že obstoječe izzive, s katerimi se učitelji srečujejo v učilnici. Posledica so bili tudi novi izzivi, kot npr. pomanjkanje socializacije. Videti je, da noben izobraževalni sistem ni pripravljen za popolno vzpostavitev spleta, zlasti ciprski, ki je v celoti temeljil na učenju iz oči v oči (Nisiforou et al., 2021). Spletno izobraževanje je izpostavilo že obstoječa vprašanja časovne omejitve, neustrezno infrastrukturo v šolah, nizko digitalno pismenost in pomanjkanje digitalne
RkJQdWJsaXNoZXIy NzYwNDE=