46 Premajhna uporaba inovativne metodologije ali tehnologije pri pouku je tudi posledica pomanjkanja motivacije med učitelji. Tradicionalno izobraževanje, ki mu sledijo vsaj v šolah na Cipru, spodbuja konvencionalni učni pristop, ki temelji na ponavljanju in pomnjenju informacij, to pa se nato zaključi s pisno ali ustno oceno. Med učnim procesom je cilj učiteljev slediti intenzivnemu učnemu načrtu, učenci pa so večinoma aktivni poslušalci učiteljevega pouka. Poučevanje naravoslovja temelji na podajanju navodil in ne na praktičnih dejavnostih (Jacobson 2010). V Sloveniji je bila v letu 2014 napisana razširjena nadgradnja pouka naravoslovnih predmetov z didaktičnimi materiali in zgledi za učne ure, ki spodbuja uporabo praktičnih dejavnosti in izkustvenega učenja. Avtorji se osredotočajo predvsem na kemijo, biologijo in fiziko ter poudarjajo aktivno vlogo učencev med poukom. Spodbujajo učitelje, da preidejo s tradicionalnega izobraževanja na bolj sodobno ter izobraževanje, osredotočeno na učence (Moravec idr., 2014). To kaže, da obstajajo težnje po spodbujanju slovenskih učiteljev k bolj sodobnim pristopom in metodam, kaže pa tudi na zavedanje o prisotnosti bolj tradicionalnega poučevanja. Hkrati nakazuje, da so potrebne smernice za uvajanje novih pristopov in novih možnosti učiteljem. V Italiji ostaja ostra ločitev med humanistiko in naravoslovjem – obstaja visoka humanistična tradicija in znanstveni predmeti se dojemajo kot svet, ločen od preostalega izobraževalnega kurikuluma. Medtem ko se na splošno zdi, da je humanistika del razširjene splošne kulture, se znanstvene discipline pogosto obravnavajo kot predmet, rezerviran za »izbrane« skupine (Vincenzo Smaldore, 2022). Izziv je opremiti interdisciplinarne pristope z razvojem metode poučevanja, ki poleg analitske strogosti znanosti krepi tudi ustvarjalnost in radovednost učencev. Na italijanskem pedagoškem področju je to pripeljalo do ideje o srednji šoli z laboratoriji, ki niso mesta, kjer se v celoti poudarjata disciplina in natančnost. Prevladuje lekcija – beseda prevlada nad izkušnjami in celo nad postopkom. Praktično udejstvovanje, reševanje problemov, vodenje procesov je drugotnega pomena, za besedo (Marco Rossi-Doria, 2022). Seveda večina učiteljev nima izkušenj in veščin pri poučevanju z inovativno metodologijo ali tehnologijo. Nekateri učitelji v vseh razredih se ne počutijo samozavestno poučevati s sodobnim naravoslovnim materialom (Viadero et al., 2021). Večina učiteljev ne pozna ustreznega pedagoškega okvira poučevanja naravoslovja (kreativno reševanje problemov, praktično učenje, učenje na podlagi virov, izkustveno učenje, povezava problema ali pojava z življenjem učencev). V svojih učilnicah ne uporabljajo pristopov poučevanja, ki temeljijo na poizvedovanju, da bi učence vključili v izkušnje iz resničnega sveta (Crawford 2012). Ključni element poučevanja naravoslovja je »načelo učenja z delom«: učencem postavimo središče učenja, jim damo možnost, da sami eksperimentirajo s praktičnimi metodami, opazujejo, povezujejo pojave z družbenim okoljem in odkrivajo ustvarjalne rešitve (Salmi et al., 2020). Učitelji naravoslovja potrebujejo usposabljanje za te metode (Crawford, 2012; Andermanet al., 2012).
RkJQdWJsaXNoZXIy NzYwNDE=