34 Znanstvena pismenost mora biti povezana s sledečimi pomembnimi elementi: spoštovanje narave znanosti, osebne učne lastnosti vključno z odnosom in razvojem družbenih vrednot (Holbrook & Rannikmäe, 2007). Pomen učenja igra pomembno vlogo pri zviševanju učenčeve znanstvene pismenosti. Učno gradivo mora torej upoštevati družbeni okvir, uvajati konceptualno znanost na podlagi potrebe po poznavanju in sprejeti družbeno-znanstveni položaj, ki zagotavlja pomen za odgovorno državljanstvo (Holbrook & Rannikmäe, 2009). Razvijanje učenčeve odgovornosti in zavedanja sta pomembna dejavnika v izobraževalnem okolju in s krepitvijo znanstvene pismenosti imajo učitelji vpliv na učenčeve dejavnosti v danem trenutku, kot tudi v prihodnosti. Z boljšim razumevanjem znanosti in sposobnostjo povezovati znanost z vsakodnevnim življenjem in dlje v okolje na splošno se viša zmožnost učencev, da razumejo svojo vlogo v družbi in postanejo aktivni državljani ter imajo s tem vpliv na spremembe in izboljšave. VIZUALNA PISMENOST Vizualna pismenost je sposobnost najti pomen v podobah. Vsebuje skup veščin, ki se razpenjajo od preproste prepoznave – poimenovanja, kaj vidimo, do kompleksnih interpretacij konteksta na metaforični in filozofski ravni. Sklicuje se na mnoge vidike spoznanja, kot so osebno povezovanje, spraševanje, špekulacija, analiziranje, ugotavljanje dejstev in kategorizacija. Objektivno razumevanje je predpostavka večine te pismenosti, vendar so subjektivni in afektivni vidiki znanja enako pomembni. Vizualna pismenost se navadno začne razvijati, ko gledalec najde svoje relativno razumevanje tistega, s čimer je soočen po navadi na podlagi konkretnega ali posrednega dokaza. Sčasoma vključuje upoštevanje namenov ustvarjalca, vpeljevanje sistemov razmišljanja in premišljanja svojega mnenja in pridobivanje zbirke informacij za podporo sklepov in sodb. Strokovnjak bo ta razumevanja izrazil tudi s strokovnim besediščem (Yenawine, 1997). Pomemben dejavnik v izobraževanju je pomembnost posameznih tem, s tem pa je mišljeno, da učenec prepozna pomembnost učenja teh tem za svoje osebne potrebe in cilje. S poudarjanjem pomembnosti se viša učenčeva motivacija, zlasti notranja oziroma temeljna motivacija (Holbrook & Rannikmäe, 2009). Kot izobraževalci lahko dosežemo razumevanje pomembnosti s tehnikami, kot je medpredmetni pristop. Z OTA metodologijo je medpredmetni pristop naslovljen s kombinacijo dveh področij, o katerih se po navadi razmišlja ločeno. To sta: umetnost in znanost, natančneje: umetnost in matematika, umetnost in kemija, umetnost in fizika.
RkJQdWJsaXNoZXIy NzYwNDE=