29 V OTA metodologiji raziskujemo možnosti za razvoj učnega orodja za spletne aktivnosti, zato bomo na izkustveno učenje posebej pozorni. To je namreč komponenta, ki je lahko močno ogrožena pri poučevanju na daljavo. Združevanje učenja na podlagi virov (internet) z izkustvenim učenjem z umetnostjo pri poučevanju naravoslovnih (znanstvenih) predmetov: Ustvarimo lahko uporabne in učinkovite aktivnosti. Učenci pridobivajo znanje skozi izkušanje umetnostnih izrazov, pa tudi znanja predpisanih tem iz področja znanosti. Poiščite zgradbo, ki ima kote, drugačne od 90° na internetu. Pokažite njeno sliko in razložite kote. Ozrite se po svojo sobi/hiši/stanovanju/učilnici. Poiščite predmete s podobnimi koti. Pokažite ta predmet (ali ga fotografirajte, če je prevelik). Primerjajte ju. Razložite podobnosti in razlikovanja. Zakaj se predmet uporablja? Ali so stopinje kotov pomembne? … 2.7.3 KREATIVNO REŠEVANJE PROBLEMOV REŠEVANJE PROBLEMOV Problem se lahko opiše kot pojav, ko naši možgani prepoznajo posebno okoliščino kot nekaj, kar je potrebno rešiti. Reševanje problema je postopek: je dejanje definiranja problema; določanje njegovega vzroka; prepoznavanje, vrednotenje in izbira alternativnih možnosti rešitve; vpeljevanje rešitve. Pri postopku reševanja problema je pomembno, da ločim problem kot tak od njegovih simptomov. Vir: https://asq.org/quality-resources/problem-solving Po definiranju problema možgani vstopijo v fazo analize reševanja problema. Problem moramo najprej razumeti, preden ga lahko razrešimo. Leta 1972 sta znanstvenika Newell in Simon postavila nekaj temeljev za razumevanje reševanja problemov. Njuna analiza reševanja problemov t. i. sredstva-cilji lahko predstavlja splošno karakterizacijo strukture človekovega spoznanja. Analiza sredstvacilji deluje kot primarna metoda človekovih možganov, ko so izpostavljeni reševanju problemov (Anderson, 1993). Analiza sredstva-cilji je proces v človekovih možganih, ko oseba prepozna bolj ali manj kompleksen problem, vizualizira najboljšo možno rešitev ali definira cilj in po tem ustvari strategijo, kako bo ta cilj dosegla ali razrešila problem. Hanoijev stolp (Slika 2) je v bistvu igrača, a ima dokaj kompleksna pravila oziroma omejitve in jasen cilj. Ljudje smo nagnjeni k uporabi analize sredstva-cilji, ko nam
RkJQdWJsaXNoZXIy NzYwNDE=