28 Izkustvena teorija gleda na učenje kot na proces, znanje pa je pri tem ustvarjeno skozi transformacijo izkušenj (Kolb, 1984, p. 38). Učenje skozi izkušnje je pomembno z mnogo vidikov. Ko nekaj izkusimo, je naša zmožnost razumevanja močno povečana, kot ob poslušanju le teorije. Izobraževalčeva vloga pri izkustvenem učenju je, da omogoči ustrezno učno okolje. Ko izobraževalci upoštevajo izkustveno učenje, lahko omogočijo svojim učencem konkretno izkušnjo, iz katere se lahko naučijo novih materialov. K že pridobljenim izkušnjam vpeljujejo nove in na ta način ustvarjajo znanje s pomočjo transformacije. Pomembno je, da te izkušnje doživljajo kot pomembno sredstvo v svojem vsakodnevnem življenju. Učna metodologija OTA bo ta vidik uporabila za omogočanje izkušnje, kako lahko prenesejo umetnost na znanost in obratno. Izhajajoč iz medpredmetnega pristopa je učno polje dobro zastavljeno, saj mora učenec že takoj vstopiti v kompleksno razmišljanje, tako da povezuje znanja drugih področij s področjem interesa. Imeti izkušnjo, kako prenašati izkušnje iz enega področja na drugega, bo dobra praksa za učence tudi kot vseživljenjska kompetenca, saj bodo zmožni prenesti izkušnjo znotraj šole v izvenšolsko okolje, ki učencem predstavlja resnično življenje prav toliko kot bivanje v šoli, če ne še bolj. Primeri izkustvenega učenja vključujejo raziskavo terena, aktivnosti v učilnicah, šolske izlete v drugo okolje, projektno učenje, aktivnosti na terenu, eksperimente, simulacije, izlete na teren. Pri načrtovanju spletnih učnih ur lahko pričakujemo, da bodo morale biti tiste neformalne aktivnosti, ki predvidevajo pouk izven šolskega bližnjega okoliša, na nek način prilagojene ali celo okrnjene. Ena možnost je vpeljava pouka, osredotočenega na učenca, kjer je ena od komponent to, da učenec izhaja iz že pridobljenih izkušenj in ustvari povezavo s trenutnim problemom ali zadevo. Učiteljeva naloga je, da vodi učence skozi takšno izkušnjo in ustvari jasen teren zanje, da uspejo narediti povezavo. Iz te povezave učenci naredijo novo pojmovanje s kombiniranjem prejšnjih izkušenj in novega znanja, kar ima velik potencial za učenčevo vsesplošno razumevanje stvari, kot tudi vzpostavljanje veščin vseživljenjskega učenja. Za spletno poučevanje je izhajanje iz prejšnjih izkušenj ključno, še posebej, ko je učitelju predočena učna ura, kjer je predstavitev izvenšolskega okolja nujna. Tudi druge rešitve takšnih učnih ur so možne v današnjem času in še posebej v času pandemije. Mnoge institucije so vzpostavile spletne obiske svojih storitev že pred pandemijo, v času velikega zaprtja pa je to postala redna praksa. Še posebej institucij, kot so galerije, muzeji in podobni kraji. Mnogo pa jih je tudi ustavilo svoje spletne ponudbe, ko so bile spet lahko dostopne za javnost. Vseeno pa je ostala bogata ponudba tudi na spletu in učitelji bi morali to uporabiti za prednost, ko vpeljujejo spletno poučevanje.
RkJQdWJsaXNoZXIy NzYwNDE=