27 osebne umetnosti bolj ali manj znanih umetnikov na portalih, kot so Pinterest, Artsy, Instagram ipd. Učitelji lahko načrtujejo učno uro, ki zahteva znanje posameznih umetniških del ali raziskavo teh del. Primer: Poiščite zgradbo, ki ima kote, drugačne od 90° … 2.7.2 IZKUSTVENO UČENJE Leta 1983 je John Dewey napisal knjigo z naslovom Izkušnje v izobraževanju, za katero velja, da je temelj za diskusije izkustvenega učenja. V Deweyjevi teoriji izkustvenega učenja se vse dogaja znotraj socialnega prostora. Znanje je družbena gradnja in temelji na izkušnjah. To znanje mora biti organizirano v izkušnjah resničnega življenja, ki priskrbi kontekst za informacije. Učiteljeva vloga je, da organizira vsebino in olajša dejanske izkušnje. Izkušnje temeljijo na zmožnostih in pripravljenosti učencev. Kvaliteta izkušnje je najpomembnejša komponenta teorije. Po končani izkušnji imajo učenci znanje in sposobnost, ki ju lahko uporabijo v različnih situacijah (Roberts, 2003). David Kolb je napisal podrobno raziskavo o izkustvenem učenju leta 1984 z naslovom Izkustveno učenje. Njegova teorija je nastala s preučevanjem, raziskovanjem in primerjavo treh drugih pedagoških teorij: zgoraj omenjene Deweyjeva, Piagetove in Lewinove. Skozi teorijo izkustvenega učenja je želel napeljati na holistično perspektivo učenja, ki kombinira izkušnjo, percepcijo, prepoznanje in obnašanje. Razvil je teorijo učenja kot cikel štirih faz: konkretna izkušnja, reflektivno opazovanje, abstraktna konceptualizacija in aktivno preizkušanje. Učenje je efektivno, potem ko učeči se zaokroži celoten cikel. V cikel pa lahko učeči se vstopijo v kateri koli od faz (Kolb & Kolb, 2013). Izkustveno učenje je tesno povezano s praktičnim učenjem in učenjem z delom. Bistvena razlika med temi pristopi je, da izkustveno učenje naredi korak naprej s poudarkom učenja skozi metakognitiven proces, kamor učenci vstopijo skozi refleksijo svojih dejanj. Na ta način je znanje bolj poglobljeno in ima večji potencial, da je kasneje preneseno na vsakodnevne življenjske situacije. Ko je učenje zasnovano kot celosten prilagodljiv proces, zagotavlja konceptualne mostove med življenjskimi situacijami. Lahko služi tudi kot prikaz učenja kot neprekinjenega, vseživljenjskega procesa (Kolb, 2014, p. 45).
RkJQdWJsaXNoZXIy NzYwNDE=