14 2.4 METODOLOGIJA OTA Tri faze v metodologiji OTA izhajajo iz tistih, ki so bile strukturirane v projektu PROFILES. Pri razvijanju faz je prišlo do prilagoditev glede na projekt PROFILES. Prilagoditve so narejene tako, da ustrezajo potrebam projekta OTA. Prva faza je namenjena poudarjanju učenčeve motivacije. Če je motivacija skrbno načrtovana, se povzdigne učenčeva bistvena/notranja motivacija, občutijo, da je njihovo delo pomembno in relevantno zanje. Projekt OTA ob razvijanju metodologije to zelo resno upošteva in tudi iz tega vidika dodaja črko »A« iz termina STEAM. Fazo, v kateri se poudarja vpeljevanje za učenčevo motivacijo, torej projekt OTA prepoznava kot priložnost, da umetnost dobi svoj glas. Znanstveni problem se lahko učencem predstavi skozi umetnost. Lahko je zanimiv pojav, ki ga učenci opazujejo v svojih bivanjskih okoljih (npr. Zakaj so kipi zeleni?). To bo povzdignilo nivo njihovega interesa, saj bodo v trenutku znanost povezali z izkušnjo, pridobljeno izven učilnice in je z njihove perspektive bliže temu, kar pojmujejo kot »resnično življenje«. Po raziskavi modela treh faz, kakršnega predlaga projekt PROFILES, deluje scenarij, podan v prvi fazi, kot dobra izhodiščna točka. Nujno je povezati teme iz učnih načrtov s situacijo, ki je učencem domača in se lahko z njo poistovetijo. Učitelji se pogosto srečujejo z vprašanji v smislu: »Kaj mi bo to koristilo v življenju?« ipd. Če tovrstna vprašanja vzamemo kot klic na pomoč z učenčeve perspektive, lahko hitro sklepamo, da je dolžnost učiteljev, da učencem pokažejo možne povezave. S takim pristopom pridobimo mnogo koristi. Najprej – na zgornje vprašanje odgovorimo, še preden je bilo postavljeno. Nadalje – učenci so naučeni povezovati, vezati, opazovati in bolje razumevati deljenje med predmeti v šolskih učnih načrtih, ki niso nujno odsev ostalih tako imenovanih področij resničnega življenja. S tem so meje med delitvijo zamegljene in ustvarjajo poti za še več povezav, ki jih bodo učenci delali v drugih situacijah – izven šole, pa tudi med drugimi šolskimi predmeti. Za zagotovitev, da je motivacija močno zastavljena, projekt OTA predlaga, da se faza 1 pri učni uri posveti prav vzpostavitvi motivacije. Lahko je oblikovana na različne načine. Eden od teh je nedvomno postavljanje scenarija, kakor to predlaga projekt PROFILES. Učitelji so glede tega pokazali resne skrbi glede dolžine trajanja ure, da lahko na ta način izvedejo vse začrtano (Sormunen et al., 2014, p. 54). Eden od ključnih elementov projekta OTA je, da načrtovane aktivnosti ne presežejo časa ene učne ure. Izražene skrbi glede časa morajo biti upoštevane na način, da motivacijska faza ne poseže v nadaljevalne, tudi pomembne, faze učne ure. Predlogi za oblikovanje učinkovitih izhodiščnih točk za motivacijo so, da se ustvari okoliščine, kjer učenci ostanejo z odprtimi vprašanji na izpostavljeno temo. Tema naj bo skrbno izbrana in naj ima močno povezavo z znanstveno/naravoslovno temo, načrtovano za učno uro. Projekt OTA predlaga, da tema izhaja iz sveta vizualne umetnosti, saj se s tem začne
RkJQdWJsaXNoZXIy NzYwNDE=